Crvena zvezda bo del zimskih priprav najprej opravila v Marini Portorož kot del partnerstva s Termami Čatež, ki bodo beograjske rdeče-bele februarja gostili tudi v Hotelu Žusterna v Kopru. Zvezda že dolgo ni bila tako slovensko obarvana, saj jo od lani vodi nekdanji slovenski selektor Slaviša Stojanović, poleg reprezentanta Nejca Pečnika pa v klubu deluje tudi Stojanovićev pomočnik Miloš Kostić.
A v Portorožu je bilo v sredo vse v znamenju Dragana Džajića, legendarnega 67-letnega predsednika kluba, ki je s svojimi rdeče-belimi pripotoval na slovensko obalo. Džajić je z izbranimi besedami govoril o "presenečenju", ki so zanj uspehi slovenskega nogometa na čelu z Mariborom, spomnil pa se je tudi večkrat omenjanega prostega strela Branka Oblaka s svetovnega prvenstva leta 1974, zaradi katerega naj bi do Ljubljančana nekaj časa gojil zamero.
O Slovencih v Zvezdi
Veste kaj ... Ne govorim iz vljudnosti, ker sta tu Stojanović in Pečnik – zelo smo zadovoljni s Stojanovićem kot trenerjem in Pečnikom kot igralcem. Mislim, da se tudi sama zavedata, da je Crvena zvezda precej zahteven klub, vedno se zahtevajo rezultati, onadva pa na najboljši način odgovarjata vsem tem izzivom. V Crveni zvezdi je vsak teden težek, še posebej, ko imate dve tekmi v enem tednu. Vedno se zahteva zmaga in dobra partija. Trener in igralci so vedno izpostavljeni pohvalam in kritikam. Mislim, da sta se v tem obdobju, ki sta ga preživela v Zvezdi, povsem prilagodila na to. Dala sta celo več, kot smo mi objektivno pričakovali. Pečnik kot igralec in naš trener Stojanović sta dala svoj polni doprinos. Menim, da sta v tem trenutku bogatejša še za eno veliko izkušnjo, ki sta jo pridobila v našem klubu. Vesta, kaj se v klubu zahteva in pričakuje, to sta razumela zelo hitro. Pričakujem pa, da bo naše sodelovanje na najboljšem nivoju, da bomo ostali skupaj še dolgo časa in da bo učinek Stojanovića in Pečnika pri Crveni zvezdi takšen, da bo z njima lažje doseči naslov prvaka Srbije in igranje na mednarodni sceni, kar si klub zasluži.
O govoricah, ki Stojanovića vedno znova selijo iz kluba
Ko gre za trenerja Crvene zvezde, je to edinstven primer, o katerem se vedno govori: odhaja, ne odhaja, ta tekma je odločilna ali ne ... Klub vseeno ne razmišlja tako. Mediji so eno, mi pa razumemo, da so radovedni in da lahko pišejo, kar se jim zahoče. To, kar je Slaviša preživljal v tem obdobju, so preživljali tudi trenerji pred njim. To, vsaj zame, ki sem v klubu, to ni nikakršna novost, toda Crvena zvezda se ne ozira na to, kaj bo napisal nek novinar. Izključno gleda neke druge segmente, ki so na strani gospoda Stojanovića, tako pa se tudi obnašamo. Pravim vam – Crvena zvezda je zelo, zelo priljubljen klub v Srbiji. Nas vsakodnevno spremlja veliko število novinarjev, komentira se vsaka beseda in poteza. Analizira se igra, taktika ... In tu je trener zelo izpostavljen kritikam in tudi pohvalam. Mislim, da je to Slaviša dobro uvidel, razumel in se v sklopu vsega tega tudi obnaša. Kar sem govoril prej – mislim, da je zdaj izkušenejši za teh pet ali šest mesecev v klubu, to pa lahko gre le v naš prid.
Uspehi Maribora
Če sem povsem iskren, je to zame veliko presenečenje. To je dejstvo. Dejstvo, da iz tako majhne države pride tak športni klub. Če poleg Maribora vključimo še Olimpijo, ki sta bila prvoligaša in igrala na teh prostorih, sta bila to kluba, ki nista predstavljala nekih velikih težav, da bi jih lahko premagali ali v Ljubljani ali v Mariboru. V tem času, po vojni na prostoru bivše Jugoslavije, je Maribor zame zelo, zelo veliko presenečenje. Generalno je tudi celoten nogomet v Sloveniji zame veliko presenečenje, saj so, to moramo priznati vsi, dosegali najboljše rezultate. Tudi reprezentanca je igrala na svetovnem in evropskem prvenstvu, prišla je do velikega uspeha. Zdaj, če se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje, kolikor jaz vem glede organizacije se zdi, da bo nekaj na tem. Lahko le čestitam ekipi Maribora in slovenskemu nogometu, še posebej Mariboru, ki je dosegal te rezultate. Verjetno se zelo resno dela, verjetno imajo dobre pogoje in dobro selekcijo igralcev. Moram priznati še enkrat – to je zame veliko, veliko presenečenje, ampak vidite. Zgodilo se je in lahko jim le zaželim, da tako nadaljujejo.
O morebitni "novi" reprezentanci Jugoslavije
Lahko sem subjektiven. Tudi vi sami veste, da je s prostora bivše Jugoslavije veliko število dobrih igralcev, ki igrajo po Evropi, res veliko. Morali bi imeti le dobrega selektorja, da bi povezal te igralce. To bi bil večji problem, ampak lahko bi naredili vsaj štiri reprezentance z igralci iz bivše Jugoslavije. Kakšni so bili odnosi takrat? Ko sem jaz igral nogomet, sem ga razumel tako – pa če je bil to Zagreb, Ljubljana, Skopje, ... Vedno so bili domači navijači tisti, ki so navijali za svoje klube, kar je logično. Malo je bilo tudi neprijetnih dogodkov, a tako je povsod po Evropi. Tega nikoli nisem razumel po nekem narodnostnem ključu. Bil sem prijatelj s Slovenci, muslimani, Hrvati, veste. Takšen odnos tudi morate imeti do soigralcev, ne glede na narodnost. Vsaj jaz nikoli nisem imel težav ... Nimam jih niti danes, ne glede na to, kaj vse se je zgodilo.
Prosti strel Branka Oblaka
Ni bilo težav. Jaz sem izvedel prvi prosti strel in dal gol. Nato smo imeli v drugem polčasu enak prosti strel z enakega položaja, jaz sem prišel k žogi, on pa je rekel: "Da streljam jaz?" Rekel sem mu: "Streljaj!" On je ustrelil in dal gol. Ne verjamem, da je bilo kaj drugega ...Da sem mu zameril? Veste kaj – bilo je 9:0, ne glede na to. Da bi bilo enajst ali sedem, bi bilo vseeno ... Večkrat so me že to vprašali, nikoli nisem imel težav z njim. Bil je odličen igralec in tudi on je dal gol. Čeprav je bil moj lepši! (smeh)
O tem, če Slovence v Srbiji podcenjujejo – kot "smučarje" in "Janeze"
Tako so govorili tudi za Švicarje. Spomnim se, ko je bila Zvezda prvak Evrope, smo v prvem krogu dobili Grasshopper. Nato so novinarji na novinarski konferenci spraševali tako, češ: "Kaj bodo ti smučarji, nimajo tega in onega, zagotovo jih boste izločili." To je bila najtežja tekma. Ampak moram biti iskren – zame so ti uspehi (slovenskega nogometa, op. a.) veliko presenečenje. Čeprav sem poznal veliko slovenskih igralcev, ki so igrali nekoč – od (Branka) Oblaka, do (Vilija) Amerška, ne morem se spomniti vseh igralcev ... Marko Elsner je bil prav tako odličen pri nas. Zdaj Pečnik. Bilo je veliko dobrih igralcev, tudi v Partizanu, a Slovenci nikoli niso imeli velikih uspehov v bivši Jugoslaviji. Olimpija je dlje časa igrala v prvi ligi, Maribor se je uvrstil, a nato izpadel. In zdaj se je zgodil ta preporod. Če bi imel malce več podatkov, da bi jih analiziral, bi morda vedel kaj več, a vse to res občudujem. In igrajo dobro. Ko gledam po televiziji tekme iz tujine, gre za res dobre igralce. V Milanu tisti levičar, nek odličen igralec ... (Valter Birsa, op. a.) Odličen igralec, super igralec! Drugih res ne poznam ... Ne vem, na kateri ravni je popularnost nogometa, ampak vidim, da ko igra Maribor v Evropi, je stadion poln, pri reprezentanci prav tako. Potrebno je biti uravnotežen in višje kot poletite težje padete, veste? Če se bo šlo postopno naprej, bo to boljše tudi za slovenski nogomet.
Težave Crvene zvezde danes
Res nam ni lahko, zelo je težko, morem biti iskren. Mogoče preživljamo celo najtežje obdobje od ustanovitve kluba. Ampak veste, kako je – življenje tako teče, dnevi so takšni in drugačni, enkrat malo boljši, drugič malo slabši. V tej situaciji smo bili že prej, bilo je težko, a prišli so boljši časi. In upam, da bodo spet prišli. Zelo dobro bi bilo, da bi imeli tudi boljše rezultate, ker z boljšimi rezultati pridejo tudi boljši časi. Vse te ljudi, ki so tu, ne bi smeli kriviti za nič. Da so oni naredili nekaj in je Zvezda zaradi njih v takšni situaciji. Jaz ne krivim niti tistih drugih ljudi, ki so bili v klubu, verjetno je bilo takšno stanje ... Mi smo tu, da stanje naredimo vsaj malce boljše, trudimo se in videli bomo, kako bo. Vseeno mislim, da lahko Zvezda s svojo znamko in renomejem spet pride v veliko boljšo situacijo od te, v kateri je danes. Sicer smo konkurenti s Partizanom, oni so bili in ostali naši največji rivali. Kaj oni delajo in kako živijo ne vem, vem toliko kot vi, če spremljate novice tako, kakor jih spremljam jaz. Mi enostavno gledamo na to, kako je pri nas, na našem dvorišču.
Motivacija prvega naslova po šestih letih suše
To je velik cilj, a ne smemo preveč pritiskati na igralce in trenerje. Ampak res, naslov bi nam v tem trenutku pomenil veliko, res veliko. Igralcem, trenerju, nam v upravi, seveda pa tudi navijačem, ker je to že sedmo leto, ko ne bi bili prvi, toda upam, da letos bomo. To bi bil velik uspeh. Če bi mi kdo pred leti rekel, da je tako težko biti prvi v Srbiji, mu ne bi verjel. Ne bi mu verjel, a na žalost je tako. In vidite – zdaj se borimo. Ko bomo spet prvi, bo vnaprej spet lažje.
O tem, s katerim igralcem bi se primerjal v sedanjosti
Res nerad govorim o sebi. Tega nikoli nisem imel rad. Vedno so imeli ljudje o meni neko mnenje, da sem najboljši ali nisem ... To prepuščam tistim, ki so me gledali, vi, ki me niste ... Kaj bi lahko rekel .... Veliko igralcev je, ki jih cenim, ki so boljši od mene v Evropi. V nekem obdobju sem morda igral dobro, lahko bi se reklo, da sem imel precej uspešno kariero. Ne bi šel dlje od tega. V tem trenutku v Evropi igra zelo veliko dobrih, vrhunskih igralcev. To je vse, kar lahko rečem. Verjamem, da tudi ni veliko posnetkov, s katerimi bi lahko ocenili ...
Tako je nekoč jugoslovanske privržence nogometa navduševal Džajić:
Gola Džajića (0:46) in Oblaka proti Zairu (4:37) – čigav je bil lepši?