Aleksander Čeferin je po kongresu Uefe na Dunaju ta teden vstopil v zadnje leto tekočega štiriletnega predsedniškega mandata. V času številnih velikih izzivov za evropski nogomet je za STA kot največjo zmago izpostavlja ustavitev projekta superlige. O tekmi za nov mandat na volitvah čez leto dni pa je dejal, da ne pričakuje protikandidata.
Evropski nogomet se je v zadnjih dveh letih s pandemijo, superligaškimi odpadniki in v zadnjih tednih z vojno na evropskih tleh moral soočiti z veliko nepričakovanimi izzivi. Štiriinpetdesetletni slovenski odvetnik meni, da je bil odziv Uefe uspešen, tudi zato, ker ji je uspelo stopiti skupaj.
"Najbolj ključno od vsega se mi zdi, da nam je lani v dveh, treh dneh uspelo preprečiti to noro idejo o t. i. superligi, ki bi pomenila popolno uničenje nogometa, konec evropskega modela športa. V športnem smislu je to absolutno največja stvar," je dejal v pogovoru za STA po kongresu na Dunaju.
Uefa je v avstrijski prestolnici med drugim potrdila zadnje podrobnosti reforme njenega elitnega klubskega tekmovanja, lige prvakov, za obdobje po letu 2024, s čimer je po njegovem projekt superlige dokončno mrtev. "To je zadnji žebelj v krsto. Krsta je bila že zdavnaj pripravljena, zdaj pa smo jo morali do konca zapreti," je Čeferin slikovito ponazoril pomen odločitve na Dunaju.
Liga prvakov bo imela od sezone 2024/25 naprej 36 klubov, štiri več kot zdaj. Ti bodo igrali osem krogov v predtekmovanju po t. i. švicarskem modelu, ki razvrsti tekmece po njihovi kakovosti. Prvi mož Uefe pravi, da bo to zagotovilo več zanimivih tekem.
"Velike ekipe bodo igrale proti velikim več tekem, hkrati bodo igrale tudi z manjšimi ekipami. Manjše bodo igrale tudi z manjšimi in imele v zastavljenem ligaškem sistemu več možnosti za uvrstitev naprej," je dejal. "Ta sistem tekmovanja bo bolj napet, kot sedanji, saj po prvem delu ne bo jasno, kdo bo napredoval."
Potrditev zadnjih podrobnosti reforme, predvsem o dokončnem številu tekem v predtekmovanju in kriterijih za dodelitev dodatnih štirih mest v ligi prvakov, ni bila enostavna. "Imeli smo težke odločitve, težke pogovore, na koncu pa - in to se še ni zgodilo v zgodovini Uefe - stojimo na isti strani tako Uefa kot nacionalne zveze, klubi, lige in navijači. Je pa to kompromis, ki mi je vzel precej živcev."
Čeprav nekateri niso zadovoljni, pa se Čeferin s tem ne obremenjuje preveč, saj, kot pravi, nekateri ne bodo nikoli zadovoljni. "Tudi, ko zabiješ gol, ti bodo rekli, da bi ga moral zabiti z drugo nogo," je odvrnil nekonstruktivnim kritikom.
Tako se v tekmo za vnovičen mandat - kandidaturo je napovedal že konec lanskega leta - podaja samozavestno, prvo podporo pa so mu predstavniki danske in norveške zveze izrazili že na Dunaju. "To mi veliko pomeni, saj so bile nordijske države - Švedska, Danska in Finska - prve, ki so me podprle že leta 2016 (ko se je prvič zavihtel na vrh Uefe, op. p.)."
Meni, da ima pred volitvami na kongresu aprila 2023 v Lizboni široko podporo, zaradi česar ne pričakuje tekmeca. "Iskreno povedano, ne pričakujem protikandidata, kakor stvari trenutno stojijo. Seveda pa se nikoli ne ve ... Zame je pomembno, da smo naredili, kar smo naredili, da smo v težki situaciji pokazali, da se lahko odzovemo in da je ta organizacija kljub izjemno močnim udarcem ostala trdna."
Pri tem pa je po njegovem ključno, da je Uefa potrdila odprtost tekmovanja in ohranila solidarnost. "Mislim, da je to zadnji znak, da bo naše tekmovanje vedno ostalo odprto, da bo vedno vsak imel možnost za nastop."
Vrednote odprtosti, vključenosti, poslušanja in iskanja kompromisov so močno odmevale v besedah predstavnikov krovne zveze na Dunaju. Kot pravi Čeferin, nikakor ne po naključju. Gre za prepričanje, da nogomet lahko odigra svojo vlogo pri odgovorih na pomembna vprašanja širše družbe. Kot je dejal na novinarski konferenci po koncu dunajskega kongresa, nogomet deluje kot družbeno lepilo. "Lahko naredimo veliko, četudi ne moremo rešiti sveta," je ocenil.
S poudarjanjem ključnih vrednot pa želi, kot je izpostavil za STA, podati tudi jasno sporočilo nogometnim navdušencem. "Želimo jasno povedati, da naše tradicije niso na prodaj. Želimo jasno povedati, da je diskriminacija nekaj, na kar ne bomo pristali. Želimo povedati, da je populizem nekaj, kar se ne bi smelo tako razraščati po svetu. Mislim, da imamo dovolj moči, da to povemo družbi - družbi, ki gre včasih v napačno smer."
Na podlagi teh vrednot pa zadnje tedne tudi pazljivo lovi ravnotežje pri odzivu na rusko agresijo v Ukrajini. Uefa je bila med prvimi mednarodnimi zvezami z ukrepi proti Rusiji, sankcije pa je v zadnjem času še razširila z nadaljnjo izključitvijo ruskih klubov in reprezentanc iz svojih tekmovanj.
V tem primeru gre pri "nujnem opuščanju športne nevtralnosti" za pritisk na odločevalce, da ustavijo vojno. Obenem Čeferin pravi, da je težko kaznovati igralce, trenerje in navijače, ki niso odgovorni za dogajanje, saj je to tudi slabo za nogomet.
Čeferin ob tem dvomi o resnosti namigovanj, ki so se pojavila v zadnjih tednih, da bi Rusija zaradi sankcij Uefe utegnila prestopiti v azijsko konfederacijo. "Kolikor sem prebral, naj bi bila to ideja nekega politika. Mislim, da to ni ideja ruske nogometne zveze, ker bi sicer to pomenilo nazadovanje ruskega nogometa za 100 let."
Čeferin je na vprašanje STA še ocenil tudi delovanje videotehnologije v nogometu štiri leta po uvedbi sistema Var na mundialu v Rusiji leta 2018. Pred uvedbo je do video tehnologije bil precej skeptičen, po njegovem pa je sledil tudi težaven začetek. Zdaj so stvari z sistemom Var boljše, pravi, še posebej na način, kot ga uporablja Uefa, kjer je malo posredovanj.
"Var je vsekakor v mnogih stvareh pripeljal do bolj kakovostnih odločitev," je ocenil in dodal, da ostajajo nekatere težave, med njimi nejasno pravilo igranja z roko. Zadržana uporaba videosodnika pa se mu zdi ključna. "Mi jasno dajemo navodila, do katere mere se Var uporablja, in mislim, da se na evropskih tekmah uporablja zelo zadržano," je sklenil.
