Trenutno ste brez kluba. Kakšni so občutki? Vam odmor prija?
Odmor kar paše, čeprav je že malce predolg. Seveda bi bilo boljše, če bi bil v pogonu v kakšnem klubu, a tako je pač naneslo. Nisem želel, niti nisem bil v situaciji, da bi se na silo pridružil kakšni ekipi. Sem pač tak tip človeka, da ne grem z glavo skozi zid. Ker ni bilo ponudbe, ki bi me zadovoljila v športnem ali pa vsaj v finančnem smislu, sem se odločil, da ne grem v neki kolektiv le zato, da ne bi bil doma.
Kako skrbite za svojo pripravljenost?
Trenutno enkrat na dan treniram z ekipo Brd (3. SNL – zahod, op. a.). Hotel sem se priključiti treningom Gorice, saj sem tam igral vrsto let, a mi tega niso dovolili zaradi situacije v klubu. Odločil sem se za Brda, saj je tam trener Florijan Debenjak, ki je ravno zaključeval igralsko kariero v Gorici, ko sem jo jaz začenjal. Zanimivo, kako se situacija obrne. Dobro je, da vadim z ekipo, da sem v stiku z žogo, treningi pa so kakovostni.
Ste morda razmišljali tudi o povratku v kakšen slovenski klub?
Konkretne ponudbe iz Slovenije ni bilo. Sicer pa me v Prvo ligo po pravici povedano ne vleče preveč. V Sloveniji sta trenutno le Maribor in Olimpija kluba, ki me lahko zadovoljita s športnega vidika, to sta okolji z neko tradicijo in bazo navijačev. Pravih kontaktov pa nismo navezali.
Kaj se obeta v prihodnje? Boste čakali na januar ali bi se že zdaj želeli priključiti novi ekipi?
Ne čakam na januar. Sem prosti igralec, imam svoje papirje in lahko prestopim kadarkoli. Nekaj se mi odpira v Aziji, a bomo še videli. Za zdaj je še vse v zraku. Mora mi ugajati ali športni ali finančni vidik ponudbe. Da bi bilo oboje naenkrat, pa je manj verjetno.
Kako gledate na situacijo pri Gorici, kjer klubsko kadrovsko politiko zdaj diktira italijanska Parma?
Težko ocenim situacijo na hitro, a meni se je to zdela še edina preostala opcija za preživetje profesionalnega kluba. Igralci niso prejemali plač, finančna situacija je bila težka. Ali je to dobro za domače igralce, Goričane, pa ne vem. A dejstvo je, da se nogomet razvija v tako smer, da ponekod v članski ekipi ni nobenega nogometaša iz lokalne mladinske šole ali celo dotične države. Tako pač je po svetu, in to je treba sprejeti.
Gorica je na posojo ali dvojno registracijo v Brda poslala kar 11 nogometašev, a so Brici za zdaj daleč od vrha lestvice. Kako fantje sprejemajo nastalo situacijo?
Reprezentanca v torek igra odločilno tekmo proti Švici. Tudi sami ste že igrali za Slovenijo. Vaš komentar pred obračunom v Bernu?
Naša ekipa se vseskozi dviga, stvari se postavljajo na svoje mesto. Realno gledano imajo Švicarji boljšo ekipo od nas, a tudi mi imamo kvaliteto, da jih spravimo v težave. Remi je vsekakor dosegljiv, tudi zmaga. Bo pa veliko odvisno tudi od Švicarjev in njihovega pristopa, saj so se že uvrstili na SP in najbrž ne bodo šli v srečanje s takšnim nabojem kot Slovenci.
Imate še vedno reprezentančne ambicije?
Trenutno niti ne sanjam o reprezentanci. Realno niti ne razmišljam o tem, čeprav se v nogometu lahko v nekaj mesecih vse obrne. Želim pa reprezentanci vse najboljše, saj večino fantov poznam in jim res privoščim uspeh v teh kvalifikacijah.
Z nekaterimi reprezentanti ste si delili tudi klubsko slačilnico. Ste še v stikih?
Z Bojanom Jokićem in Valterjem Birso smo skupaj igrali že pri Gorici in smo se takrat veliko družili. Pri Bojanu sem bil še lani na obisku v Veroni, pridružil se je tudi Boštjan Cesar, ki je še vedno pri Chievu. Z Valterjem pa se v zadnjem času bolj malo slišim, čeprav sem bil lani na njegovi poroki. Oba sva že sedem let v tujini in življenje pač gre svojo pot. A vezi in prijateljstva, ki se spletejo v nogometu, ostanejo večno. V mladih letih, ko še ni pritiska, je najlepše igrati nogomet. Še posebej, če igraš s prijatelji.
Pred dnevi ste bili na zasavskem derbiju (Zagorjani so doma s 3:0 premagali Rudar Trbovlje, op. a.). Za Zagorje ste igrali do svojega 15. leta. Kako gledate na to rivalstvo?
Lepo je bilo. Seveda sem zadovoljen, ker smo Zagorjani zmagali. Tako, bom rekel kar "smo" (smeh, op. a.). Gre za tekmo tretje lige, ljudi pa je več kot na veliki večini tekem Prve lige. Vedel sem, da ta tekma Zasavcem veliko pomeni, sedaj sem dobil še eno potrditev tega. Pripeljal sem še nekaj prijateljev iz Gorice, da so videli, da to ni kar tako. Vsekakor ne gre le za nogometno srečanje, ampak za velik dogodek, saj si obračun ogledajo vse zasavske generacije.
