Valter, kljub temu, da ste stari šele 23 let, ste letos v francoskem prvenstvu dosegli ogromno. Z Auxerrom ste drugi v Ligue1, s Slovenijo pa ste se uvrstili na SP v Južnoafriški republiki. Kako zadovoljni ste z dosežki?
Več kot očitno je, da mi gre vse po načrtih. Zadovoljen sem, kako se stvari odvijajo tako z reprezentanco kot z Auxerrjem. Kljub temu vem, da imam še veliko možnosti za napredovanje. Čutim energijo in vem, da bom s trdim delom napredoval in bil v še boljši formi. Vsakokrat se trudim dati od sebe 100 odstotkov. Tak odnos je vselej poplačan.
V slovenski ligi ste kot mlad napadalec zabili ogromno zadetkov, v svoji drugi sezoni med profesionalci celo 27. Ko ste se leta 2006 preselili v Francijo, so vas pomaknili na sredino terena. Ste se končno navadili na to vlogo?
To drži, po dveh letih igranja za Gorico me je kupil Sochaux, ki mi je obljubljal vlogo napadalca. Po številnih poškodbah v moštvu sem se moral pomakniti na sredino, kjer sem tudi ostal. Roko na srce, s tem sem zelo zadovoljen. Čeprav igram bolj na levi polovici, imam še vedno številne napadalne naloge in s tem sem zadovoljen. Ponavljam, vseeno mi je, na katerem položaju igram, pomembno je, da dam vsako tekmo vse od sebe.
Auxerre ima za seboj odlično sezono. Trenutno ste drugi, takoj za Marseillom. Še vedno imate možnosti, da osvojite naslov. Kako gledate na možnost, da ste lahko prvi?
Že od začetka sezone je vsaka tekma zgodba zase. Zavedamo se, da moramo ostati osredotočeni na vsak dvoboj. Ne smemo pustiti, da nas uspehi zanesejo, to je lahko pogubno.
Bi lahko Auxerrov naskok na francoski vrh primerjali s podvigom Slovenije v kvalifikacijah za SP v Južnoafriški republiki 2010?
Da, to je res. Obe ekipi sta prišli dlje, kot bi ljudje pričakovali. Slovenija je majhna država, z uvrstitvijo na SP smo marsikoga presenetili. Zgodba z Auxerrom je podobna. V začetku sezone kaj takega od nas ni nihče pričakoval. Menim, da smo si tako s klubom kot z reprezentanco zaslužili, da smo tam, kjer smo.
Pri 18 letih ste bili najmlajši nogometaš, ki je kdajkoli zaigral za reprezentanco Slovenije. Ste zaradi tega čutili določeno breme?
Ne, nisem čutil pritiska. To sem sprejel kot darilo in čast. Ko si mlad, ti navijači lažje oprostijo napake. Sam se poskušam vedno prilagoditi ekipi. S tem bom poplačal zaupanje, ki so mi ga namenili navijači.
Prvič ste v reprezentančnem dresu mrežo zatresli septembra lani proti Poljski. Kakšni so bili vaši občutki?
Zame je bilo to veliko olajšanje. V moštvo sem bil uvrščen, ko nam ni šlo najbolje, zato je bilo toliko težje za pričakovati, da bom zadel. Ekipa je proti Poljski delovalo odlično. Gol me je razbremenil, sam sem mnenja, da od takrat naprej igram veliko bolje.
Slovenija je kvalifikacije odigrala odlično. Ste bili kdaj v dvomih, da vam ne bo uspelo?
Moram priznati, da so bili časi, ko nismo bili najbolj optimistični. Ko smo začeli zmagovati in zbirati točke, se je vse spremenilo na bolje. Imeli smo zaupanje, ki smo ga potrebovali, kar se je najbolj videlo v obeh tekmah proti Slovaški, ki je zasedla vrh lestvice v naši skupini. Še bolj je naša samozavest prišla do izraza v dodatnih kvalifikacijah proti Rusiji. Pokazali smo veliko poguma in se popolnoma zasluženo uvrstili na SP.
Sedaj ste uvrščeni na SP. Kaj sledi zdaj?
Sedaj je na nas, da pokažemo, da zmoremo. Moramo se boriti za vsako žogo. Čakajo nas tri tekme proti velikim ekipam, naš cilj pa je zbrati čim več točk in končati na lestvici pred njimi.
Kaj bo odločalo o napredovanju?
Skupina je izenačena. V naši ekipi smo vsi dobri prijatelji. Z večino soigralcev sem skupaj že od mlajših selekcij naprej. To je tisto, kar zna biti odločilnega pomena. Poleg tega nimamo nič za izgubiti.
Izkazali ste se tudi na področju fair playa. Lani decembra ste na tekmi z Marseillom odšli do sodnika in mu dejali, da vas nasprotni igralec, ki si je prislužil rdeči karton, ni udaril.
Za tako dejanje si ne zaslužim nagrade. Do udarca je prišlo v žaru borbe. Prekrška ni bilo, zato je povsem normalno, da sem sodniku povedal, da je naredil napako. Poleg tega moja poteza ni vplivala na rezultat in našo zmago.
