Poraz je bil pred tekmo prepovedan. Na stadionu Partizana ali nekdanjem stadionu JNA, kjer se je redno zaključevala Titova štafeta mladosti, so morali slovenski nogometaši nujno zadržati bolj znane jugoslovanske mojstre, da bi si tekmo pred koncem že zagotovili dodatne kvalifikacije. Selektor Srečko Katanec in njegovi fantje "lepote" spet niso postavili na prvo mesto ...
Slovencem se je spet nasmehnila sreča, saj jih je pred valovi napadov domačih reševal hud naliv nad Beogradom. Mladen Rudonja, ki je bil takrat še brez reprezentančnega zadetka, se je le-temu približal na centimetre, a je vratar Ivica Kralj po njegovem prodoru žogo odbil v kot. Toda že čez nekaj minut je Slovenija povedla, ko je po kotu Zlatka Zahoviča nebeško skočil Željko Milinovič in zabil za 1:0. Nekdanja "grobarja" Zahovič in Katanec sta tako v šahu držala Srbe na svojem nekdanjem stadionu, medtem ko je njihove napadalce v obup spravljal nekdanji "zvezdaš" Marko Simeunovič.
Vseh napadov pa Slovenci niso mogli odbiti in Predrag Djordjević je po kombinaciji s Savom Miloševićem le izenačil na 1:1, že takoj pa bi lahko zabil tudi drugi zadetek, a se je Simeunović izkazal. Napadi domačih so postajali vse bolj redki in vse bolj nenevarni, gostov pa ni zmedla niti menjava v vratih, ko je poškodovanega "Simketa" zamenjal Mladen Dabanovič, Slovenci pa bi iz protinapadov Sebastjana Cimerotiča in Milana Osterca kmalu zabili za zmago. Vsi so po zadnjem sodnikovem žvižgu rajali skupaj z gostujočimi navijači, aplavz pa so jim namenili tudi Beograjčani.
Kvalifikacije za SP 2002, 5. 9. 2001, Beograd:
ZR Jugoslavija : Slovenija 1:1 (0:1)
Djordjević (51); Milinovič (10)
