Štiriindvajsetega maja 1964 je prišlo do največje tragedije v zgodovini nogometa, na stadionu Nacional v Limi je po uradnih podatkih umrlo 328 oseb, najverjetneje pa bilo žrtev še kar precej več.
Peru je tistega dne v kvalifikacijah za olimpijske igre v Tokiu gostil Argentino, za napredovanje na olimpijski turnir pa je potreboval ugoden rezultat proti gavčem. Na tekmi se je zbralo 53.000 gledalcev, ki so ob vodstvu Argentine z 1:0 šest minut pred koncem dvoboja videli zadetek Peruja, ki pa ga je sodnik Angel Eduardo Pazis razveljavil.
Panika na tribunah
To je ujezilo gledalce na stadionu, nekaj pa jih je steklo na zelenico proti sodniku. Reagirala je policija in jih zadržala, enega izmed njih pa tudi huje pretepla. To pa je povzročilo pravi upor na tribunah, navijači so z raznimi predmeti začeli obmetavati policiste, ki so odreagirali in na tribune odvrgli solzivec. Zavladala je panika, gledalci so začeli bežati, a jih je pričakal le zid. Večina žrtev je bila poteptanih do smrti.
"Policisti so dovolili, da so psi grizli navijače. Ljudje so bili zaradi tega vznemirjeni. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi jih le mirno spravili z zelenice. Ne morem reči, da ne bi prišlo do te tragedije, a vsi se to sprašujemo," je v nedavnem intervjuju za BBC dejal legendarni perujski nogometaš Hector Chumpitaz, ki je bil tistega dne na igrišču. "El Capitano" je bil kasneje kapetan Peruja na SP 1970 in 1978, po tragediji pa je nekaj časa razmišljal, da bi prenehal z igranjem nogometa.
"Zadeli smo za 1:1, sodnik pa je dosodil prekršek. Dva navijača sta nato stekla na igrišče, prvega so z njega odnesli, drugega pa pretepli. Nisem mogel verjeti. Močno so ga tepli. S tribun so poleteli razni predmeti proti policiji, navijači so bili besni, tudi sam sem bil," pa se je za BBC spomnil navijač Jose Salas.
Ta se je odločil, da bo odšel s tekme, a so bila vrata zaprta. Poskušal se je vrniti, a proti njemu je stekla množica, ki je skušala ubežati solzivcu. "Ljudje so bežali, a naleteli na slepo ulico na stadionu. Hoteli smo se obrniti, a to ni bilo mogoče. Večino časa so bile moje noge v zraku, nato pa sem se znašel med trupli," je še dejal Salas. Na njegovo srečo je nekaterim uspelo odpreti ograjo. "Znašli smo se na ulici, tu pa se je začel boj s policijo." Slišali so se streli, navijači so zažgali avtobus, vladal je popoln kaos.
Žrtev čez 800
Ta čas so se nogometaši nahajali v garderobah in niso vedeli, kaj se dogaja. V nekem trenutku je v slačilnico stopil možak in dejal, da sta umrla dva navijača. "Bili smo v šoku. Čez dve uri smo se odpeljali s stadiona, na radiu pa so govorili o 10, 20, 30 mrtvih. Iz minute v minuto je številka rastla - 150, 200, 300 ..." je dejal Chumpitaz.
Po uradnih podatkih je umrlo 328 oseb, pravo število žrtev pa verjetno nikoli ne bo znano. Mnogi trdijo, da je veliko navijačev umrlo na ulicah, ko je na njih streljala policija, vendar to ni bilo nikoli dokazano. V Peruju nikoli ni bila opravljena prava preiskava nesrečnih dogodkov. Benjamin Castenada, ki je ob preiskavi zapisal, da število mrtvih ne ustreza resničnemu stanju, je bil kaznovan zaradi svojega poročila, kazen pa je doživel tudi policist, ki je ukazal izstrelitev solzivca na tribune. Jorge Azambuja je odsedel 30 mesecev.
