Ilka Štuhec se je z odličnimi rezultati v lanski sezoni izstrelila med zvezdnice belega cirkusa in čeprav je hvaležna vsakemu navijaču posebej, je breme slave včasih lahko tudi naporno. Še posebej v redkih primerih, ko navijači ne znajo izbrati pravega trenutka in s tem nenamerno vplivajo na športnikovo koncentracijo.
"Kaotično še ni," se je v pogovoru z Boštjanom Nachbarjem in Anžetom Tomićem najprej pošalila Štuhčeva. "Na obeh sprejemih v Mariboru, po prvih zmagah in svetovnem prvenstvu, je prišlo tudi do 6000 ljudi. Jaz sem zelo hvaležna, vsi so veseli in navijajo, lepo je to videti, a vsak bi imel svoj podpis in fotografijo. Nimam toliko časa, da bi vsem ustregla," je pojasnila smukaška kraljica.
"Vsak si misli 'samo en selfi', a to vzame veliko časa. Če bi želela vsem ustreči, bi morala ostati pet dni. Tako kot na primer na Zlati lisici, ko se po koridorju sprehodiš mimo navijačev. Vsi so veseli in se želijo fotografiati, ampak jaz imam deset minut časa za počitek, prehoditi moram 70 metrov, mimo 600 ljudi. Razumem, da so razočarani. Želim si, da bi to razumeli. Včasih je treba imeti mejo, kdaj pristopiti. Hudo mi je, ko se ne morem fotografirati. Ni mi vseeno, ampak fizično ne zmorem," je pojasnila Mariborčanka.
Uspehi v lanski sezoni so jo presenetili, z vsako zmago pa so se njeni apetiti še povečevali. Čeprav je dosegala vrhunske rezultate, se zaveda, da vedno obstaja prostor za izboljšave. "Vse je bilo nad pričakovanji. Ko so se enkrat začele zmage, sem ugotovila, da lahko zmagam večkrat in so tudi apetiti zrasli. Vedno bi bilo lahko še bolje. Tudi ko zmagaš, lahko narediš napako, včasih manjšo, včasih večjo. Nihče se še ni popolno peljal. Vse skupaj je tako hitro minilo. Ko grem doma mimo vitrine, v kateri so kristalni globusi in kolajne, se vprašam, kako se je to znašlo tukaj? Z mislimi sem že pri novi sezoni. Ne glede na to, kaj se je dogajajo lani, ne bom imela v naslednji sezoni nobenega privilegija," je dejala Štuhčeva.
Fizične priprave na nov tekmovalni cikel so že v polnem teku. Za razliko od preteklih sezon se s trenažnim procesom tekmic sploh ne obremenjuje. "Nekoč sem se bolj ukvarjala s tem, kaj počnejo drugi. Opazovala sem jih. Lani sem si rekla, da mi je vseeno, kaj počnejo drugi. Vedno pa srečuješ druge tekmovalke, saj prostorov za delo ni veliko. Zdaj sem to prerasla in sem osredotočena nase. Lovim fante, ki so vedno hitrejši in boljši," je povedala.
Dotaknila se je tudi številnih poškodb, ki so za več let zakasnile njeno prebojno sezono. "Imela sem kar dosti težav. Zamudila sem kakšna tri leta. Leta 2008 sem padla v Čilu. Morala sem na operacijo, potem pa se je vse skupaj zavleklo in potrebovala sem še dve operaciji. Čez eno leto sem še enkrat padla in smo morali isto popravljati. Nazadnje sem se poškodovala mesec dni pred Sočijem. Vedno je šlo za desno koleno."
