"Države, ki imajo takšna prvenstva, jih organizirajo zato, da z doseženimi prihodki posodobijo svojo športno infrastrukturo. Ko je prvenstva konec, Ukrajini in Poljski ostanejo posodobljena infrastruktura, cestno in železniško omrežje, letališča ... Da organiziraš univerzijade ali manjše dogodke, pa ni smiselno. Košarkarsko prvenstvo je nekje vmes, na meji rentabilnosti. Pojavlja se veliko vprašanj," ob koncu evropskega prvenstva (EP) v nogometu in pred velikim tekmovanjem, ki naj bi ga prihodnje leto gostila Slovenija, razmišlja ekonomist Matej Lahovnik.
Z nogometom proti recesiji
Poljska, ki je leta 2009 že gostila EP v košarki, je pred nogometnim prvenstvom v stadione in drugo infrastrukturo vložila okoli 24 milijard evrov; od tega kar 90 odstotkov v izboljšanje transportnih zmogljivosti. Tudi z obema EP se je izognila recesiji, trenutno pa se lahko pohvali z najhitrejšo rastjo BDP v Evropski uniji. "Upamo na tako imenovani učinek Barcelone," na olimpijske igre pred 20 leti spominja vodja poljskega organizacijskega odbora Marcin Herra in dodaja: "Lahko bomo rekli, da smo opravili dobro delo na najzahtevnejšem projektu v poljski zgodovini."
Povsem drugačna je ukrajinska zgodba. Po analizah naj bi bili stadioni v Ukrajini glede na prostorsko zmogljivost enkrat dražji. Nekateri projekti so potekali brez natečajev, veliko naj bi bilo korupcije; Ukrajina je na lestvici držav z najmanjšo korupcijo od leta 2010 s 143. padla na 152. mesto. Dolg zaradi prvenstva naj bi sicer znašal od 4,5 do 6,5 milijarde evrov.
Ni dovolj dvoran
Se torej velika tekmovanja med gospodarsko krizo izplačajo? "Težava Slovenije je v tem, da nima dovolj primernih dvoran. Trenutno pogojem ustrezata le dvorana v Stožicah in pogojno Hala Tivoli. V drugo infrastrukturo je treba investirati. V teh časih je to zelo vprašljivo," meni Lahovnik in dodaja: "Košarkarsko prvenstvo da, če zadostuje obstoječa infrastruktura, ob gradnji novih dvoran pa ekonomsko ni smiselno. Smiselno je ob obeh dvoranah v Ljubljani, dvorani Zlatorog v Celju in posodobitvi Dvorane Tabor v Mariboru ali Bonifike v Kopru. Potem bi šlo za lep dogodek, koristen za prepoznavnost, turizem ... Pogojno vsekakor da za EP."
Na Ptuju so se sicer že odpovedali gradnji nove dvorane, v Novem mestu pa bo odločitev znana danes, a tudi tam naj ne bi pravočasno pridobili gradbenega dovoljenja.
Le promocijski učinek
"Edini učinek je promocijski. Ljudje spoznajo državo in se nato želijo vrniti. Neki piarovski učinek je; da bi govorili o velikem učinku, je pa vprašanje. Ta ne bo ničen, a bo verjetno zelo majhen," o rentabilnosti EP meni ekonomist Sašo Polanec, Lahovnik pa dodaja: "Prihodki s košarkarskega prvenstva so neprimerljivi s tistimi z nogometnega. Nekega velikega finančnega izplena ne bo."
Čakajoč na navadno pošto
V soboto je potekel rok, do katerega sta morala Novo mesto in Ptuj oddati celotno dokumentacijo za začetek gradnje dvoran in načrtovano finančno konstrukcijo.
"Rok za oddajo celotne dokumentacije za začetek gradnje dvoran in zaprtje finančne konstrukcije za novi dvorani v Novem mestu in na Ptuju je sicer res že potekel, vendar moramo, ker se ti dokumenti pošiljajo po navadni pošti, počakati do ponedeljka, potem pa bomo stopili v stik z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter skupaj ugotovili, ali sta Novo mesto in Ptuj vložila vso potrebno dokumentacijo," so zapisali na Košarkarski zvezi Slovenije.
O rezervnih scenarijih, to so Celje, Ljubljana s Halo Tivoli in Maribor, naj bi že dlje resno razmišljali.
Pred lobiranjem in samim kandidiranjem za izvedbo posameznih prireditev . tudi prvenstevje potrebno vedeti ali smo sposobni pokriti VSE stroške. Predvideti je potrebno več scenatijev (od najbolj črnega do optimalnega). Kandidacijski odbor mora te stvari imeti razčiščene; koliko denarja in… ...prikaži več kdo ga bo dal (njegovo privolitev). Pred kanditaturo je potrebno videti, če smo sploh fizično sposobni zadevo izpeljati - potrebna infrastruktura. Nikakor pa ne bi smeli dopustiti igračkanje kot je v primeru Ptuj in Novo mesto, ki sta rezervnim lokacijam ukradla veliko časa potrebnega za normalno pripravo objektov.
qrc pa tako razmišljanje, še predno se lotimo karkoli, že v naprej jamramo. kako ne bo nič...pol pa najbolj štrik čez glavo, ja jebela, a bi lahko blo malo več potizivizma, pa bi blo vse boljš u lajfu!!!