Anita Horvat je v finalu zadnjega dne 37. dvoranskega evropskega prvenstva v atletiki v Istanbulu v teku na 800 osvojila srebrno medaljo z 2:00,54 sekunde. Zmagala je evropska prvakinja in lastnica izida sezone na svetu, Britanka Keely Hodgkinson (1:58,66). Horvatova je nastopila kot zadnja v 12-članski slovenski ekipi, v kateri je Tina Šutej prav zadnji dan EP na slovesnosti prejela srebrno medaljo za drugo mesto v skoku s palico, ki ga je osvojila večer prej.
"Izjemno sem vesela in ponosna, da mi je uspelo. Vedela sem, da si vsaka od osmih finalistk želi medalje, tako kot sem si jo sama. Bila sem na peti, zunanji progi in sem vedela, da imam pod kontrolo začetek tekme, čeprav so me tekmice skušale zapreti. Že na začetku sem si izborila dober položaj, borila sem se po svojih najboljših močeh. Sledila sem Hodgkinson, ki je bila sicer tokrat premočna. Toda šele ko sem prečkala ciljno črto, sem dokončno vedela, da sem osvojila srebro," je takoj po prihodu v cilj povedala Horvat, ki je zmagala tako v svoji kvalifikacijski skupini in nato tudi v polfinalni, na prvenstvo pa je prišla v vlogi favoritinje za zmagovalni oder in tretjim izidom sezone Evropejk.
Keely Hodgkinson, srebrna na zadnjih olimpijskih igrah in svetovnem prvenstvu, je vodila od starta do cilja. Po nekaj manjših težavah v samem začetku, bila je četrta, pa je Horvat vse kroge začela in končala na drugem mestu ter je tudi v ciljni ravnini zanesljivo zadržala srebrno medaljo za svoj največji uspeh v karieri. Tretja je bila Francozinja Lorea Ibarzabal (2:00,85), ki je bila v samem začetku najbolj nevarna slovenski tekmovalki.
Horvatova je sicer leta 2017 in 2019 na svetovnih prvenstvih tekla na 400 m, kjer je tudi slovenska rekorderka. Tudi na lanskem SP na prostem v ZDA je bolj za ogrevanje sicer tekla na en stadionski krog. V zadnjih letih se je namreč posvetila dvakrat daljši razdalji. Na njej je lani v Eugenu na SP prišla prvič v karieri na veliki tekmi v finale in bila sedma.
Na 800 m se je izkazala že na začetku te zime in v Karlsruheju 27. januarja na mitingu zlate svetovne serije s časom dveh minut in 44 stotink dosegla osebni rekord in premagala tudi Freweyni Hailu iz Etiopije, srebrno lani na dvoranskem SP v Beogradu. Na prostem ima Horvat osebni rekord na 800 m pod dvema minutama, 1:58,96 je tekla lani v Chorzowu na Poljskem.
Najboljše slovenske uvrstitve na dvoranskih EP v atletiki:
* Odličja:
- zlata kolajna: Jolanda Čeplak (800 m), 2002, Dunaj
(1:55,82, svetovni rekord)
- srebrne kolajne: Brigita Bukovec (60 m ovire), 1996, Stockholm
Alenka Bikar (200 m), 2000, Gent
Marija Šestak (troskok), 2009, Tori
Sonja Roman (1500 m), 2009, Torino
Tina Šutej (palica), 2021, Torun
Tina Šutej (palica), 2023, Istanbul
Anita Horvat (800 m), 2023, Istanbul
- bronaste kolajne: Jerneja Perc (60 m), 1996, Stockholm
Jolanda Čeplak (800 m), 2007, Birmingham
* ostale uvrstitve:
4. Britta Bilač (višina), 1992, Genova
. Brigita Bukovec (60 m ovire), 1994, Pariz
. Alenka Bikar (200 m), 1996, Stockholm
. Gregor Cankar (daljina), Stockholm 1996
. Jolanda Čeplak (800 m), 2000, Gent
. Nina Kolarič (daljina), 2009, Torino
. Matic Osovnikar (60 m), 2007, Birmingham
. Snežana Vukmirovič (troskok), 2011, Pariz
. Luka Janežič (400 m), 2019, Glasgow
5. Alenka Bikar (60 m), 1996, Stockholm
. Alenka Bikar (60 m), 2000, Gent
. Gregor Cankar (daljina), 2000, Gent
. Maja Mihalinc Zidar (60 m), 2021, Torun
. Neja Filipič (troskok), 2023, Istanbul
6. Branko Vivod (višina), 1966 Dortmund
. Marjana Lubej (50 m ovire), 1969, Beograd
. Breda Pergar (1500 m), 1979, Dunaj
. Brigita Langerholc (800 m), 2007, Birmingham
. Snežana Vukmirović (troskok), 2009, Torino
. Maja Mihalinec (60 m), 2019, Glasgow
. Luka Janežič (400 m), 2021, Torun
7. Marjana Lubej (daljava), 1968, Madrid
. Romeo Živko (3000 m), 1985, Pirej
. Nataša Erjavec (krogla), 1996, Stockholm
. Brigita Bukovec (60 m ovire), 1998, Valencia
. Britta Bilač (višina), 1994, Pariz
. Sonja Roman (1500 m), 2007, Birmingham
. Miran Vodovnik (krogla), Birmingham 2007
8. Lidija Lapajne (višina) 1979, Dunaj
. Lidija Lapajne (višina), 1983, Budimpešta
. Alenka Bikar (60 m), 1998, Valencia
. Saša Prokofjev (60 m), 2002, Dunaj
. Maruša Mišmaš (3000 m) 2015, Praga
. Tina Šutej (palica) 2017, Beograd
. Neja Filipič (troskok), 2021, Torun
. Maruša Mišmaš Zrimšek (3000 m), 2023, Istanbul
9. Helena Javornik (3000 m), 2002, Dunaj
. Alenka Bikar (200 m), 2005, Madrid
Snežana Vukmirović (troskok), 2005, Madrid
. Matic Osovnikar (60 m), Madrid 2005
. Miran Vodovnik (krogla), Torino 2009
. Rožle Prezelj (višina), Pariz 2011
. Maruša Černjul (višina), 2017, Beograd
. Lia Apostolovski (višina), 2021, Torun
10. Maruša Černjul (višina), 2019, Glasgow
* slovenske udeležbe v štafetah z odličji:
2. SFR Jugoslavija (4 X 1 krog), Marjana Lubej, Olga Šinkovec
(Jelisaveta Djanič in Lilijana Petnjarič), 1966, Dortmund
3. SFR Jugoslavija (4 X 1 krog), Marjana Lubej, Darja Marolt
(Verica Ambrozič, Lilijana Petnjarič)
