Konec prejšnjega meseca je svetovne medije preplavila odmevna novica, da naj bi se Michael Schumacher, ki ga javnost ni ugledala vse od smučarske nesreče pred več kot desetimi leti v Meribelu, udeležil poroke svoje hčere Gine na Majorki.
Petinpetdesetletnik naj bi skupaj z družino pripotoval v Španijo, kjer naj bi se udeležil prvega družabnega dogodka izven svojega domovanja po več kot desetletju.
Prisotnost sedemkratnega svetovnega prvaka ni bila ne dokumentirana ne javno potrjena ali ovržena. Kot je znano, so se morali svatje pred vstopom odpovedati mobilnim telefon, saj se je tako družina zaščitila pred morebitnim fotografiranjem Michaela, o katerem z izjemo drobcev informacij ni znanega prav veliko.
Za eno večjih razkritij je pred štirimi leti poskrbela bivša žena Flavia Briatoreja Elisabeta Gregoraci, ki je izjavila, da Schumacher ne more govoriti, lahko pa komunicira z očmi.
Kakorkoli že, Schumacherjeva hči Gina si je konec prejšnjega meseca na Majorki, kjer je dirkačeva družina leta 2017 kupila luksuzno vilo, obljubila večno zvestobo z dolgoletnim partnerjem Iaionom Bethkejem.
Po poročanju nemškega Bilda naj bi obstajala velika verjetnost, da se je poroke udeležil tudi njen oče, vendar so te informacije, če gre verjeti trditvam enega najuglednejših nevrokirurgov na Finskem, malo verjetne.
Po besedah Jussija Postija celotno dogajanje okoli Schumacherja, ki se vleče že več kot deset let, nakazuje na to, da je stanje vse prej kot dobro, možnosti za to, da bi se stvari v prihodnje korenitno izboljšale, pa tako rekoč nične.
V tem trenutku niti ni jasno, ali Schumacher prebiva v Švici ali na Majorki. Pred časom so se namreč pojavile informacije, da so dirkača preselili v novo vilo, kar pa je družina zanikala. Kjerkoli že prebiva, je Schumacher deležen neprestane zdravniške oskrbe, tako da je njegovo okolje bržkone zelo podobno bolnišničnemu.
"Če so v njegovi hiši zgradili pravcato bolnišnico, je v bistvu ves čas v bolnišnici. Glede na vse informacije ne verjamem, da živi aktivno življenje. Vse kaže na to, da je Michael v zelo slabem stanju," je za Iltalehti povedal Posti.
"Pacienti, ki so zaradi svojega stanja prikovani na posteljo, postanejo tako šibki in togi, da jih je po nekaj letih skoraj nemogoče dvigniti s postelje. Po vsej verjenosti se njegovo stanje v zadnjih letih ni bistveno spremenilo. Zdaj se ne more več zgoditi nič nenadnega. Običajno pacienti okrevajo v dveh letih, potlej se njihovo stanje bistveno ne spreminja več. Vseeno pa obstajajo tudi anekdote o pacientih, ki so kognitivno in fizično okrevali tudi po daljšem času."
"Na tej stopnji ni preverjenih oblik zdravljenja, ki bi lahko konkretno izboljšale stanje, da ne omenjamo tega, da bi moral pacient za več let postati orodje zdravstvenega varstva. To so eksperimentalne metode, ki so jih doslej preizkušali samo na živalih."
Kar zadeva navedbe o komuniciranju z očmi, je Posti pojasnil: "Očesno komunikacio lahko v praksi vzpostavimo tako, da pacient glede na svoje kognitivne sposobnosti odgovori z da ali ne, na primer s pogledom v različne smeri."
Skratka, nič ni povedal. Zguba časa