Pred tednom dni je luč sveta končno ugledal nov dokumentarni film o Michaelu Schumacherju z naslovom 'Schumacher'. Posebnost celovečerca so še nikoli videni posnetki iz zasebnega življenja sedemkratnega svetovnega prvaka ter pričevanja soproge Corinne in njegovih otrok - 24-letne Gine in 22-letnega Micka. Prav slednji je ob koncu dokumentarca ponudil morda celo najodmevnejše razkritje v zvezi z očetovim stanjem, ko je dejal: "Vsemu bi se odrekel, da bi lahko še kdaj govoril z očetom."
Mickova izjava je prvo nesporedno priznanje katerega izmed članov družine, da je komunikacija z Michaelom močno omejena. Na to je v preteklih intervjujih večkrat namignil tudi predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (Fia) Jean Todt.
Dokumenarni film je po eni strani zadostil pričakovanjem z edinstvenim vpogledom v Schumacherjevo osebnost, ne pa tudi z dejstvi o njegovem stanju skoraj osem let po hudi poškodbi glavi, ki jo je utrpel ob padcu med smučanjem po neoznačeni progi v Meribelu.
Kritiki filma, ki je bil sicer dobro sprejet in je trenutno ena najbolj priljubljenih medijskih vsebin v Nemčiji, ustvarjalcem poleg skopih zdravstvenih informacij očitajo še nekorekten prikaz kontroverznih dogodkov, ki so zaznamovali Schumacherjevo kariero, kot sta na primer nesreča z Damonom Hillom na finalni dirki sezone 1994 in trčenje z Jacquesom Villeneuvom na finalu sezone 1997. Po mnenju nekaterih kritikov poskuša dokumentarec zmanjšati Schumacherjevo vlogo v trčenjih, ki so krojili razplet prvenstva.
Podobne pomisleke je izrazil kritik Sydney Morning Heralda Paul Byrnes, ki je dokumentarec označil za "razočarljiv poklon posebnemu življenju". "Ne izvemo niti najbolj bistvenih informacij - kdo, kaj, kdaj, itd. Če slučajno ne veste, da je imel Schumacher leta 2013 hudo nesrečo, v kateri je utrpel možganske poškodbe in pristal v umetni komi, tega iz filma ne boste izvedeli. Namesto tega lahko vidimo zračne posnetke Meribela, kjer se je "nekaj" zgodilo. In potem nič. To je najslabša oblika 'senzibilnosti' - režiser se zaradi zgrešenega občutka dolžnosti do subjekta razbremeni odgovornosti do obveščanja gledalca. To ni nič drugega kot sentimentalen potret za zadovoljitev insajderjev. Vsi ostali se lahko samo praskamo po glavi v iskanju manjkajočih podrobnosti," je zapisal.
Mnenju se je pridružila tudi Miranda Collinge, ki je v prispevku za Esquire zapisala: "Scumacher veliko pove, pokaže pa bore malo. Kar zadeva prikaz Michaelovega stanja ali okoliščin nesreče, dobimo samo gnomične aluzije. S tem postane vprašljiv celoten namen filma. Kaj naj bi sploh izvedeli? Družina je želela, da bi bil film darilo njemu. Povsem razumljiva želja, ki pa obenem ne uspe raziskati kompleksnosti njegove zapuščine."
