"Brez čelade bi bil Michael Schumacher sedaj mrtev," je za Reuters dejal Günter Hujara, direktor alpskih tekmovanj pod okriljem Fisa.
"Schumacherjeva poškodba je podobne narave, kot sta jih utrpela Švicar Daniel Albrecht in Avstrijec Johan Grugger (alpska smučarja, op. a.). Oba sta bila resno poškodovana, a sta se izvlekla in se vrnila v normalno življenje. Schumacher ni smučal s takšno hitrostjo kot omenjena in zato mislim, da ima lepe možnosti. Športniki imajo moč, da se izvlečejo iz takšnih situacij," je svoje obete glede Nemčeve poškodbe razkril Hujara.
"Glejte profesionalce!"
Hujara je bil eden prvih smučarskih funkcionarjev, ki je tudi med delom na progi nosil čelado, slednjo uporablja tudi pri vožnji s kolesom. Apeliral je na vse ljubiteljske smučarje, naj se zgledujejo po varnostnih merilih, po katerih se ravnajo profesionalci.
"Vsak ljubiteljski smučar bi moral gledati, kaj počnejo profesionalci. V 50 odstotkih primerov se ob nesreči lahko izogneš poškodbam, če nosiš čelado," je zatrdil Avstrijec, ki je vodenje smučarske karavane prevzel leta 1991, ko se je na smuku v Wengnu smrtno ponesrečil njegov rojak Gernot Reinstadler.
Razlog za razmislek
Od smrti na progi Lauberhorn je Hujara uvedel številne ukrepe: dvojne varnostne mreže, predpisana boljša kvaliteta snega, dovolil je ščitnike za hrbet in kolena, najbolj pogosto poškodovana dela telesa pri smučanju. Po letu 1991 sta največ pozornosti vzbudili smrtni nesreči svetovnih prvakinj v superveleslalomu, Avstrijke Ulrike Maier (1994) in Francozinje Regine Cavagnoud (2001).
"Za amaterske smučarje je zelo pomembno, da nosijo čelado in to dobro čelado. Morajo spoštovati varnostne standarde. V svetovnem pokalu testiramo opremo, ki jo lahko potem amaterji uporabijo. Nesreča, kot je bila Schumacherjeva, šokira ljudi in morda jih bolj usmeri k razmišljanju, kakšno opremo potrebujejo in kakšno čelado bodo kupili," je zaključil Hujara.
