Natanko 113 dni pozneje od pričakovanj se bo z VN Avstrije v Spielbergu 5. julija začela sezona formule 1, ki je bila sredi marca prekinjena zaradi novega koronavirusa. Naslov bo branil Lewis Hamilton z Mercedesom, ki bo skušal izenačiti rekordnih sedem naslovov svetovnega prvaka, ki ga ima v lasti nesrečni nemški dirkač Michael Schumacher.
Glavna konkurenta, ki bosta skušala Hamiltonu preprečiti še četrti zaporedni naslov, bosta kot v zadnjih letih bržkone Ferrari in Red Bull, ki se na prvi dve dirki v zaporednih koncih tedna v Avstriji podajata zelo samozavestno.
Od dirkačev, ki bodo skušali preprečiti veselje Britancu, svetovnem prvaku v letih 2008, 2014, 2015, 2017, 2018 in 2019, bosta pod posebnim drobnogledom predvsem štirikratni prvak Sebastian Vettel, ki se po letošnji sezoni poslavlja od poskočnega konjička iz Maranella, ter Nizozemec Max Verstappen, prvi dirkač Red Bulla in po mnenju strokovnjakov eden najboljših dirkačev na svetu.
Vseeno bo pot do naslova svetovnega prvaka vodila mimo Hamiltona, ki je od prihoda k Mercedesu prehodil pot od nadarjenega dirkača do enega največjih v zgodovini. Lovil bo svoj sedmi naslov, šestega v zadnjih sedmih sezonah, hkrati pa je s 84 zmagami na dirkah le še sedem zmag oddaljen od še enega rekorda, ki ga ima v lasti Michael Schumacher. Sloviti Nemec še vedno okreva po smučarski nesreči ob koncu leta 2013.
Pred Hamiltonom bi utegnila biti zgodovinska sezona, in vendar se pojavlja vprašanje, koliko je 35-letnika v zadnjih mesecih iztirilo dogajanje okoli rasne diskriminacije po svetu ter ga odvrnilo od običajnega poteka priprav na novo sezono, ki jo bo odpeljal v črno obarvanem Mercedesu. Z novim barvnim odtenkom dirkalnika so v moštvu pokazali solidarnost do gibanja "Black lives matter" (Življenja temnopoltih štejejo) pod lastnim motom "konec rasizmu".
Hamilton se je najbolj glasno zavzel za aktivno reševanje težav povezanih s policijskim in drugim nasiljem nad temnopoltim prebivalstvom, zaradi česar mnogi v karavani F1 dvomijo o njegovi popolni osredotočenosti na dirkanje. Razen testiranj starega dirkalnika iz leta 2018 v Silverstonu Britanec na stezah ni bil dejaven. Niti na tistih virtualnih, ki so zapolnile čas pristašem elitnega dirkaškega športa do začetka nove sezone.
Tam je virtualni naslov osvojil George Russell, ki pa z Williamsom letos ne bo krojil vrha. Izkazala sta se tudi Charles Leclerc (Ferrari) in Alexander Albon (Red Bull), ki sta z nespornim talentom v prejšnji sezoni svoji imeni vpisala na seznam kandidatov za naslov prvaka.
Od najboljših treh ekip velja omeniti še Valtterija Bottasa, finskega dirkača Mercedesa, ki vse od prihoda v nemški koncern sledi Hamiltonu. Letošnja skrajšana sezona pa utegne predstavljati najboljšo priložnost za osvojitev naslova pred pričakovanim odhodom po koncu sezone 2020.
Ostala moštva bodo skušala storiti vse, da se priključijo veliki trojici, ki v zadnjih letih ne popušča. Svoje cilje imajo pri Renaultu in McLarnu, pri katerih računajo vsaj na četrto mesto v razvrstitvi konstruktorjev. Pri Renaultu je prišlo do ene od dveh sprememb pred sezono, saj je Francoz Esteban Ocon, razvojni dirkač Mercedesa, zamenjal Nemca Nica Hülkenberga.
Medtem na testiranjih februarja v Barceloni vzpodbudni Racing Point upa na sezono brez finančnih pretresov, z močnim adutom Sergiom Perezom pa tudi na kakšno presenečenje in vmešavanje v boj za četrto mesto med konstruktorji.
Z drugačnim imenom se bo letos predstavilo razvojno moštvo Red Bulla, ki bo odslej dirkalo pod imenom Alpha Tauri, zasedba pa s Pierrom Gaslyjem in Danilom Kvjatom ostaja nespremenjena. Ob Alpha Tauriju tudi moštvom Haas, Alfa Romeo in Williams, za katerega bo kot drugi novi dirkač v tej sezoni namesto Roberta Kubice letos vozil Kanadčan Nicolas Latifi, stavnice napovedujejo dirkanje na začelju.
A če je šport v zadnjih nekaj mesecih zaradi covida-19 spoznal vso nepredvidljivost in krhkost tega sveta, so vnaprejšnji računi pred sezono F1 brezpredmetni. Steza bo pokazala pravo vrednost ekip, ki tavajo v temi tudi glede števila dirk v tej sezoni.
Za zdaj je načrtovanih osem, ki jih pri F1 potrebujejo za razglasitev svetovnega prvenstva, omenja pa se vsaj še nekaj dodatnih evropskih preizkušenj (Hockenheim, Imola, Mugello, Portimao), ki bi lahko vskočile namesto že odpovedanih ali prestavljenih velikih nagrad.
Šef F1 Chase Carey je pred časom napovedal, da bodo storili vse, da bo v sezoni 2020 vsaj 16 dirk, glede na odpovedi in pomanjkanje informacij o nadaljnjem razporedu po 6. septembru pa se zdi cilj ameriškega lastnika elitne dirkaške serije vsaj optimističen.
Za zdaj so potrjene dirke v Avstriji (5. in 12. julij), na Madžarskem (19. julij), v Veliki Britaniji (2. in 9. avgust), Španiji (16. avgust), Belgiji (30. avgust) in Italiji (6. september).
Kako nejasen je položaj v F1, pokaže že podatek, da so največji sveženj novih pravil, načrtovan za sezono 2021, prestavili na sezono 2022. Obenem so kot rešitev krize zaradi covida-19 še dodatno zmanjšali proračune moštev za razvoj dirkalnikov od prihodnje sezone naprej, kar je naletelo na buren odziv najboljših moštev.
Ferrari tako v prihodnosti razmišlja celo o razvoju dirkalnika za ameriško serijo indycar, s čimer bi ohranil število delovnih mest v svoji tovarni zaradi omejitev vlaganj v dirkalnik F1 od leta 2021 naprej.
