Na slavni dirki v Le Mansu se je leta 1955 zgodila najhujša nesreča v zgodovini avtomobilskih dirk. Prvič so 24-urno dirko izvedli že leta 1923. Za vsako ekipo pri dirki lahko vozijo trije vozniki, ki se menjavajo. V središču pozornosti pa je avtomobil oz. dirkalnik, ki mora biti dovolj vzdržljiv, da "preživi" 24 ur dirkanja.
Leta 1055 se je grozljiva nesreča zgodila v 35. krogu, ko je britanec Mike Hawthron želel s tveganim manevrom prehiteti Lanca Macklina. Macklin se je moral izmakniti Hawthronovem jaguarju, v tem trenutku je pridrvel Pierre Levegh. Levegh je z dirkalnikom zadel v zadek Macklinovega mercedesa in njegov dirkalnik je odletel čez varnostni hribček iz zemlje v glavno tribuno, ki je bila nabito polna.
Deli dirkalnika so odleteli več deset metrov v gledalce, mercedes pa je ob udarcu ob tla začel goreti. "Najprej smo videli le kroglo iz ognja. Potem pa so gledalci popadili kot domine,“ je povedal očividec Daniel Oudin v televizijskem dokumentarcu iz leta 2010.
Med mrtvimi 83 gledalcev
Leta 1955 je dirko v Le Mansu na prizorišču spremjalo okoli 300.000 ljudi. Varnostnih ograj, kot jih poznamo danes, takrat še ni bilo, gledalci so dirko spremljali z lesenih tribun, nekateri so stali na škatlah, senu in lestvah. Čeprav so dirkalniki v povprečju vozili že okoli 200 kilometrov na uro je bila proge v Le Mansu nespremenjena vse od dvajsetih let 20. stoletja. "Ko sem dvignil glavo nihče ni več stal. Ničesar ni bilo več,“ se je v dokumentarcu spominjal očividec Roland Jamin.
Dirke organizatorji po grozljivi nesreči niso prekinili, le dirkalniki ekipe Mercedes so se umaknili z dirkališča. Hawthron, ki so mu pripisali krivdo za nesrečo, je dirko odpeljal do konca in tudi zmagal. Pri podelitvi je Hawthron z nasmeškom pil šampanjec. Nikoli ni prevzel odgovornosti za vpletenost v nesrečo.
