Gašper Marguč je bil ena glavnih violin mladinske rokometne reprezentance, ki je pred kratkim na EP v Bratislavi osvojila bronasto kolajno. Bil je tudi prvi strelec prvenstva z 49 zadetki. "Občutki ob uvrstitvi v prvo sedmerico turnirja so res dobri, ampak kolajna daje pravo težo mojemu zadovoljstvu," je za zurnal24.si dejal še ne 20-letni mladenič, ki ga je v lanski sezoni iz celjske druge ekipe "rekrutiral" Noka Serdarušić, levoroki Marguč pa mu je zaupanje vrnil z obrestmi.
Gašper Marguč je bil izbran v idealno sedmerico EP na Slovaškem, poleg tega pa si je s Francozom Kentinom Mahetom (oba po 49 zadetkov) razdelil tudi naslov najboljšega strelca. Mahe je bil razglašen za najboljšega igralca (MVP) tekmovanja, Slovenec Mitja Nosan pa za najboljšega obrambnega rokometaša.
Od konca evropskega prvenstva za mladince je minil dober teden. Ste že uredili vtise?
Ko smo šli na prvenstvo, smo vedeli, da imamo težko skupino. Osnovni cilj je bil preboj v četrtfinale. Nato se je razpletlo tako, da smo v nadaljevanje tekmovanja prinesli dve točki in za polfinale smo potrebovali le še eno zmago. Premagali smo Špance in začeli razmišljati o kolajni.
Že kar nekaj uspešnih generacij mladinskih reprezentanc je blestelo, čeprav niso imele izrazitega strelca od daleč. Je tudi pri vas tako?
Igrali smo hitreje, več prek krilnih položajev. Jaz in levo krilo Darko Cingesar sva dobila precej žog. Izrazitega strelca nismo imeli, zato pa smo bili močni v igri ena na ena in hitri.
Gašper Marguč
Če vzamemo za primer Nemce. Prepričani so bili, da bodo postali evropski prvaki. Morda so bili zaradi tega preveč samozavestni. Na prvem srečanju so nas premagali, na drugem pa so nas vzeli preveč zlahka in se opekli. Fizično so zelo močni. Tako oni kot Skandinavci so bili precej višji kot mi. Po robu smo se jim postavili z agresivnima različicama obramb 6:0 in 5:1. Obrestovalo se je.
V nasprotju s prejšnjo sezono ste od začetka s člansko ekipo Celja in imate zagotovljeno najmanj mesto drugega desnega krila.
Res je, mesto v ekipi imam zagotovljeno, ampak zame to ni to. Vedno si želim še več – rad bi prehitel Dragana Gajića in dobil čim več minut na parketu. Z Draganom se sicer zelo dobro razumeva, veliko mi pomaga. Če mi kdaj ne gre, se usede z mano, pove veliko stvari, kar mi je zelo všeč. Vseeno bi rad postal prvo desno krilo Celja, z njim osvojil oba domača naslova in se v Ligi prvakov prebil v nadaljevanje tekmovanja (med 16 ekip, op. a.).
Bi šlo tudi do zaključnega turnirja?
O tem je še malo prezgodaj govoriti.
