Dolgo pismo lektorirano objavljamo v dveh delih. Tu je prvi del:
Živčna reakcija predsednika Plavalne zveze Slovenije g. Darjana Petriča na mojo uresničitev napovedi bojkota nastopa na Evropskem prvenstvu v Budimpešti, je razkrila bistveno več, kot sem si mislil. Odsotnost argumentov in svojo nepripravljenost do vodenja tako uspešne športne zveze v preteklosti (v rezultatskem in finančnem smislu), kot je Plavalna zveza Slovenije,
je nadomestil z osebnostnimi diskvalifikacijami in odkritimi lažmi.
Pa vendarle sem hvaležen g. Petriču, da se je javno povedal in je (nehote) posredoval strokovni in širši javnosti podatke, ki jih je do sedaj uspešno skrival.
Na osebne diskvalifikacije ne bom odgovarjal, naštel bom le dejstva, ki jih razkril sam g. Petrič:
1. Na tiskovni konferenci po povratku iz Istanbula (December 2009) sem odkrito in natančno opisal nezadovoljstvo trenerjev, ki jih angažira plavalna zveza (uporaba osebnih telefonov za potrebe reprezentance, odsotnost finančnih nadomestil, izpad osebnih dohodkov v času dela za reprezentanco). Ob tem sem napovedal, da bom v primeru nadaljevanja dosedanje politike s strani PZS, bojkotiral naslednje reprezentančne akcije. Seveda sem izpostavil le lastni primer, ker sem mislil, da bom le tako stoodstotno objektiven in dokazljiv.
Naslednji dogodki so se odvijali brez moje vednosti in udeležbe:
a. Le nekaj dni kasneje (December 2009) je predsednik PZS poizkusil sklicati
sestanek s trenerji (ob tem je »slučajno« izpustil moje ime) in doživel prvi
šok: trenerji so zavrnili njegovo povabilo in napovedali obravnavo omenjene
problematike na IO PZS.
b. V februarju 2010 je bil sklican sestanek IO PZS, na katerem je g. Petrič obljubil,da bo omenjena problematika v kratkem rešena.
c. V juniju 2010, na rednem IO PZS, je bila ponovljena grožnja s strani trenerjev obojkotu Evropskega prvenstva v Budimpešti. Predsednik je obljubil rešitev v 14
dneh.
d. Moja uresničitev bojkota je bila objavljena 2. avgusta 2010.
Zaključek: Predsednik PZS g. Darjan Petrič ne sledi lastnim obljubam. To je tudi glavno sporočilo trenerjem: ne verjemite obljubam – tako boste izigrani, kot sem bil jaz.
2. Naslednja problematika se nanaša na izplačila nagrad za dosežene uspehe (v letih 2006-2009). Zahvaljujoč izjavam g. Petriča vsi vemo, da pravilnik o nagrajevanju ni bil podaljšan v letu 2004 za naslednje olimpijsko obdobje. To dejstvo je znano in ni preveč presenetljivo. Novo dejstvo pa je, da novo vodstvo zveze skupaj s predsednikom Petričem (od aprila 2009) ni našlo časa, da bi podaljšalo obstoječi pravilnik ali bi ga dopolnilo. Predsednik je poln lepih besed, o tem kako razume delo trenerjev in kako ga je pripravljen ustrezno ovrednotiti (beri: nagraditi). Vendar dejstva pričajo o ravno nasprotnem: vrednost svetovnega rekorda za trenerja je odmerjena v višini 683 €! O primernosti višine nagrade presodite sami… Pa še te nagrade ni mogoče dobiti. G. Petrič bo rekel, da je pravilnik star in nima z njim nič skupnega, kar ne bo držalo: zadnjih 10 let je bil član predsedstva IO PZS. O tem, da je imel eno leto in pol časa za uvedbo spremembe sem že pisal.
Le kako lahko verjamem človeku, ki v hipu pove naslednja nasprotujoča si dejstva:
a. pravilnik ni veljaven;
b. nekateri drugi plavalci in trenerji so dobivali nagrade še po letu 2008;
c. nagrad je opravičena samo nosilka srebrnega odličja iz Pekinga (Evropski
podprvak pa ni opravičen);
3. Naslednja problematika se tiče financiranja priprav kategoriziranih športnikov s strani države (Ministrstva za šolstvo in šport ter Fundacije za šport). V skladu s pravili o financiranju panožnih (olimpijskih) zvez, so le-ti opravičeni do določenih zneskov za potrebe priprav svojih kategoriziranih članov. Podčrtana beseda kategoriziranih pomeni, da so le-ti opravičeni sofinanciranja s strani države in so ta sredstva lahko porabljena samo za njihove priprave.
Kategorizacija ''svetovni razred v plavanju'' pomeni v denarju od 50.000 do 60.000 € letno. To je vsota, ki jo ''ima'' plavalec svetovnega razreda za svoje priprave. V enem letu in pol od prevzema oblasti na PZS je g. Petrič ''omogočil'' porabo le (okvirno) 10.000 € za potrebe priprav mojega varovanca. V tem času je Peter Mankoč osvojil dve kolajni na evropskem prvenstvu v Carigradu in postal svetovni rekorder. Seveda nam krepko primanjkuje finančnih sredstev za izvedbo priprav in zato smo bili prisiljeni prositi tuje reprezentance za pomoč. Na primer: na zadnjih višinskih pripravah v Franciji (Junij 2010) je turška reprezentanca nosila stroške udeležbe Petra Mankoča, slovenskega kondicijskega trenerja in zdravnika.
Predsednik PZS trdi, da situacija na PZS (v finančnem smislu) ni rožnata. Kam pa je šel namenski denar, ki ga lahko porabi le kategorizirani športnik? Darjan Petrič se spreneveda, ko trdi, da gre za ''medgeneracijsko solidarnost''. Teh sredstev preprosto ne sme porabiti za priprave nekategoriziranih plavalcev. Z drugimi besedami rečeno:
a. priprave plavalcev svetovnega razreda financira (v večinskem delu) država;
b. uspehi plavalcev svetovnega razreda je potrebno tržiti (primarna naloga vodstva PZS);
c. del takšnega sponzorskega denarja vlagati v mlade in ''pogojno'' perspektivne plavalce.
In ravno to je počelo prejšnje vodstvo PZS (predsednik g. Prosen). Vsi vemo, da
je bil SCT (dolgoletni sponzor PZS) pripravljen vlagati v slovensko plavanje zaradi (pretežno) uspehov Sare Isakovič in Petra Mankoča. Del bogate pogače je šel za potrebe priprav mladih in perspektivnih ter za nagrade uspešnih. To je logika razvoja športa v Sloveniji in v svetu. Od vsega začetka delovanja nove oblasti na PZS pa je ta logika »obrnjena na glavo«: najboljši (beri, Peter Mankoč) ne dobivajo namenskega denarja, sponzorskih sredstev ni, veliko pa se vlaga v tako imenovane ''mlade in perspektivne''. Za čigav denar pa vozite otroke starostne kategorije od 13 do 15 let v hotele s štirimi zvezdami, gospod predsednik?
Sklep: besedam g. Petriča o ''transparentnosti in poštenosti'' ter ''o medgeneracijski solidarnosti'' preprosto ne gre verjeti. Predsedniku PZS pa že krepko ''teče voda v grlo'', če je omogočil nenamensko porabo namenskih sredstev (beri: financiral je priprave nekategoriziranih plavalcev iz namenskih sredstev za plavalce svetovnega razreda). Če v prihajajočih mesecih (do izteka leta 2010) ne bo zbral sponzorskih sredstev za kritje nenamenske porabe denarja, bo moral prevzeti vso odgovornost. Še prej pa bi moral vrniti založena sredstva PK Ilirija in najina, s Petrom, privatna sredstva, ki so bila porabljena za priprave in uspešne nastope.
