Osrednja testna tekmovanja so bila lani, saj so tekmovališča v Rusiji večinoma že nared. Zimske igre bodo prvič prišle na območje nekdanje Sovjetske zveze, ki je že gostila poletne igre v Moskvi leta 1980.
Te je v obdobju hladne vojne zaznamoval bojkot velikega števila zahodnih držav, OI v Sočiju pa prihajajo v vrhuncu gospodarske krize, ki je še bolj izostrila finančno sliko organizacije. Stroški za izvedbo iger – sama organizacija naj bi stala več kot dve milijardi evrov – segajo v vrtoglave višave.
Od številk se zvrti
Ker v mestu ob Črnem morju ni težke industrije, nafte ali plina, bo dodatna sodobna infrastruktura še povečala turistično ponudbo, ki je območju z okrog 430 tisoč prebivalci že doslej prinašala največ dohodkov. Soči je prvi zimski športni center v Rusiji. Skupaj organizatorji iger gradijo 206 večjih objektov, od katerih jih je neposredno s športom povezanih le 30.
Za turistično infrastrukturo naj bi po uradnih podatkih porabili okrog 2,5 milijarde evrov, za olimpijske objekte 500 milijonov, za prometno infrastrukturo 270 milijonov in za oskrbo z električno energijo 100 milijonov evrov.
Nov (skriti) rekord?
Kritiki opozarjajo, da zaradi navideznega zmanjšanja proračuna v to niso vštete milijarde, ki jih za gradnjo infrastrukture namenjajo državna podjetja, kot je gigant Gazprom s hčerinskimi družbami ali državne železnice. Igre bodo najdražje v zgodovini, saj naj bi stroški presegli celo stroške poletnih iger leta 2008 v Pekingu, za katere so organizatorji porabili rekordnih 40 milijard dolarjev.
Zaradi obmorske lege Sočija so prireditelji iger že letos, po koncu prejšnje sezone, začeli skladiščiti sneg, na roko pa jim je šlo tudi tedanje obilno sneženje. Tako so že aprila napolnili prvo od sedmih skladišč snega. Gre za 450 tisoč kubičnih metrov snežne odeje, ki je shranjena v gorah Kavkaza. Omenjeno skladiščenje snega bo organizatorje stalo dodatnih 11 milijonov ameriških dolarjev.
