Luka Janežič (Kladivar) in Anita Horvat (Velenje) bosta slovenska udeleženca svetovnega dvoranskega prvenstva v atletiki in bosta med 1. in 4. marcem v Birminghamu tekla na 400 m. Marija Šestak pa bo med prvenstvom v Veliki Britaniji po ugotovljenem dopinškem prekršku tekmice naknadno prejela srebro za nastop na SP pred desetimi leti.
Janežič je osmi po izidih sezone med prijavljenimi za SP na 400 m z državnim rekordom 46,02 sekunde, ki ga je tekel 27. januarja na Dunaju. Horvatova je na 12. mestu v sezoni med prijavljenimi z njenim slovenskim rekordom, ki ga je tekla 8. februarja v Madridu s časom 52,22 sekunde.
Kvalifikacije na 400 m bodo v petek, drugi dan tekmovanja, za moške ob 12.20 po slovenskem času, za atletinje pa ob 12.20. Na ta dan bodo pripravili tudi polfinale, ob 21.32 za ženske in ob 22.06 za moške. Finalni tekmi bosta v soboto ob 21.32 za atletinje in ob 22.06 za atlete.
Janežiču se je nastop na prejšnjem dvoranskem SP 2016 v Portlandu slabo iztekel, saj zaradi prestopa ni končal tekmovanja. "Malo bolj sem izkušen, kot sem bil pred dvema letoma v ZDA. Dobro smo se pripravili na dvoransko sezono, kar kažejo doseženi izidi. Tekmoval sem na zelo visoki ravni, tekel sem tri tekme 46,02, 46,03 in 46,07 sekunde. V tej zimi sem v zelo stabilni formi, premagujem tudi ugledne tekmece, tudi Čeha Pavla Maslaka, dvakratnega zaporednega svetovnega dvoranskega prvaka in štirikratnega zaporednega evropskega dvoranskega prvaka sem ugnal. Tako da je realen cilj polfinale, finale pa tudi ni nedosegljiv," je nastop na SP napovedal Janežič.
"Dvakrat sem pozimi že tekla državna rekorda, sem zelo dobro pripravljena, izboljšala sem številne prvine teka in si želim priti v polfinale," pa je povedala Horvatova. Na zadnjo tekmo dvoranskega svetovnega izziva Mednarodne atletske zveze (Iaaf) sezone, ki je bila 25. februarja v Glasgowu, se je odpravila prehlajena in si predvsem želi, da bi se povsem pozdravila.
Na Škotskem je bil na generalki pred SP Janežič drugi (46,29), pred njim je bil v cilju le Fred Kerley (45,86), srebrn v ameriški štafeti 4 x 400 m na lanskem SP. Anita Horvat je bila v izjemni svetovni konkurenci peta (53,76) in je v končnem seštevku dvoranske svetovne serije Iaaf osvojila tretje mesto. Zmagala je aktualna svetovna prvakinja na 400 m Američanka Phyllis Francis (52,00).
Najmanjša udeležba
Slovenska udeležba na tem SP bo izenačena najmanjša doslej. Dva slovenska predstavnika sta bila le še v katarski Dohi leta 2010, ko sta tekmovala Snežana Vukmirovič in Miran Vodovnik.
"Norme, ki jih je postavila Iaaf, so izjemno ostre, prav nore. To gotovo ni dobro za razvoj atletike v svetu. Kako bomo usmerili mlade v ta šport, če je za uvrstitev na dvoransko SP treba doseči veliko boljši izid, kot za olimpijske igre, posebej v tehničnih disciplinah. Ponosni smo lahko, da sta dva naša predstavnika normi dosegla in to v sprintih," je menil predsednik strokovnega sveta Atletske zveze Slovenije Vladimir Kevo.
Šestakova bo dobila odličje
Slovenija je na dosedanjih 15. dvoranskih SP v atletiki osvojila štiri medalje; srebrne so bile Britta Bilač v skoku v višino leta 1995 v Barceloni, Jolanda Čeplak na 800 m leta 2004 v Budimpešti in Marija Šestak v troskoku leta 2008 v Valencii, bron pa si je priborila Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni.
Šestakova, na SP 2008 v Španiji je bila v troskoku sprva tretja, bo srebro prejela, ker so po ponovnem testiranju v vzorcu tedaj drugouvrščene Grkinje Chrysopiyi Devetzi odkrili prepovedni stanozolol.
"V Valencii sem že osvojila medaljo pred desetimi leti, le da je bila bronasta. Tako sem doživela trenutek, ko sem bila na zmagovalnem odru, ki je res nekaj posebnega. Toda leto dni prej, na SP na prostem v Osaki, sem bila v svojem prvem nastopu na veliki tekmi za Slovenijo peta, pa bom po diskvalifikacijah dveh tekmovalk zaradi dopinga prejela bron. To odličje, če bi ga dobila tedaj, pa bi korenito vplivalo na mojo siceršnjo športno pot. Na naslednjih tekmah bi tekmovala bolj sproščeno, tudi denarnih sredstev bi imela gotovo več," je menila Šestakova, ki ima v dvorani s 15,08 m še vedno četrti izid vseh časov na svetu.
