Sinoči smo poročali, da se Beno Lapajne najverjetneje vrača v Slovenijo. Zdaj je to tudi uradno. V sredo dopoldne je odlični vratar podpisal dvoletno pogodbo s Celjem Pivovarno Laško.
Španski časopis
Marca je v torek poročal, da je slovenski rokometni vratar
Beno Lapajne prekinil pogodbo z
Aragonom. Nekdanji kapetan slovenske reprezentance bi v Španiji moral oddelati še
zadnjo sezono triletne pogodbe, sodelovanje pa je bilo prekinjeno sporazumno. Omenjeni španski
medij je namignil, da naj bi se Lapajne preselil v
Celje Pivovarno Laško, česar pri naših državnih prvakih v torek zvečer niso
zanikali, potrdili pa seveda tudi ne. Jasno je, da se ozirajo za slovenskimi igralci, saj imajo
tujcev že sedem.
Dan kasneje je iz tabora Celja pivovarne Laško prišlo naslednje obvestilo:
"Rokometni klub Celje Pivovarna Laško in Beno Lapajne sta danes dokončno sklenila dvoletni
dogovor o sodelovanju, z možnostjo podaljšanja. Lapajne se je le dan prej sporazumno razšel s
svojim prejšnjim klubom CAI BM Aragon (Španija). Njegov interes po predčasni prekinitvi pogodbe s
Španci ter želja RK Celje Pivovarna Laško po njegovem prihodu, sta doprinesla temu, da sta RK Celje
Pivovarna Laško ter Beno Lapajne španskemu klubu plačala določeno odškodnino. Po zaslugi želje vseh
vpletenih strani po uspešni realizaciji odhoda, oziroma prestopa v RK Celje Pivovarna Laško ter
dobrega sodelovanja med njimi, je celjskemu klubu tekom včerajšnjega dne uspelo pridobiti
mednarodni certifikat ter registracijo, s katerima ima Beno Lapajne pravico nastopa že na nedeljski
tekmi EHF Lige prvakov v Franciji."
Največji igralski uspeh Nena Lapajneta je srebrna kolajna s slovensko reprezentanco na
evropskem prvenstvu 2004, ki jo je osvojil pod vodstvom
Toneta Tislja, sicer pa je s Celjani osvojil državni ter pokalni naslov Slovenije,
pokal in DP je osvojil tudi s Prulami ter z Zagrebom, v vitrini pa ima še en pokal z Gold Clubom.
Za slovensko reprezentanco je zbral krepko čez 200 nastopov, bil pa je tudi nosilec slovenske
zastave na uvodni slovesnosti olimpijskih iger v Atenah.
