Primož Kozmus bo nastopil že prvi dan tekmovanja v kvalifikacijski skupini B meta kladiva ob 16.35 po slovenskem času. Pred tem bo Daneja Grandovec, druga slovenska predstavnica prvega dne SP, ob 12. uri pričela nastop v maratonu.
Avtomatična kvalifikacijska norma za finale meta kladiva bo 77 metrov, ki jo je Kozmus v tej sezoni krepko presegal. Nastopil bo drugi po vrsti takoj za Rusom Sergejem Litvinovom mlajšim, čigar oče, Sergej Litvinov, je bil prvi svetovni prvak v metu kladiva v zgodovini. Litvinov je slavil na prvem SP leta 1983 v Helsinkih in je naslov ubranil štiri leta pozneje v Rimu.
"Napad na zmago"
Kozmusova največja tekmeca za najvišje uvrstitve Madžar Krisztian Pars in Japonec Kodži Murofuši bosta v kvalifikacijah tekmovala v prvi skupini, ki je nekoliko močnejša od druge, Kozmusove, in bo kvalifikacije začela uro in pol prej (15.05).
"Moj cilj je kolajna in napad na zmago. Tekmeci bodo standardni, Pars, Murofuši, je pa še nekaj dobrih tekmovalcev, ki so letos metali prek 80 metrov. Bomo videli, vse bo treba pokazati na tekmi. Fizično sem bil vso sezono dobro pripravljen, v zadnjem tednu pa sem dvignil tudi tehnični model metov in mislim, da sem zelo dobro pripravljen," je pred SP dejal Kozmus.
Kiplagatova ubranila naslov
Kenijka Edna Kiplagat je v prvi končni odločitvi 14. svetovnega prvenstva v atletiki ubranila naslov v maratonu (2:25:44). Druga je bila Italijanka Valeria Straneo (2:25:58), tretja pa Japonka Kajoko Fukuši (2:27:45). Slovenka Daneja Grandovec je bila zadnja, 46. (3:10:46).
Vročina terjala davek odstopov
Na stadion Lužniki je prišla 14 sekund pred 37-letno Straneo, s katero sta imeli po 35 kilometrih že skoraj minuto prednosti pred ostalimi zasledovalkami. Fukušijeva je na koncu zaostala dve minuti in sekundo ter se veselila brona. Do njega je prišla s samostojnim tekom v zadnjih kilometrih, saj je njena rojakinja Rjoko Kizaki zaostala pet minut in 44 sekund za Kiplagatovo in osvojila četrto mesto.
Etiopijka Tiki Gelana, olimpijska zmagovalka, je bila med kar 26 tekmovalkami, ki so odstopile. Tako je Rosa Mota ostala edina tekačica doslej, ki je bila tako olimpijska zmagovalka kot svetovna prvakinja v maratonu. Portugalka je leta 1987 v Rimu najprej osvojila zlato na SP, leta 1988 v Seulu pa je slavila še olimpijsko zmago.
Na programu je le še ena končna odločitev uvodnega dneva. Atleti se bodo pomerili na 10.000 metrov, Kozmus, slovenski favorit za kolajne, bo ob 16.35 začel nastop v drugi kvalifikacijski skupini meta kladiva, Jamajčana Usaina Bolta, prvega zvezdnika prvenstva, pa ob 18.15 čaka prvi krog teka na 100 m.
ZDA proti bojkotu olimpijskih iger
"Cilji slovenske reprezentance so ena kolajna, ki jo lahko doseže Kozmus, ter še ena do dve finalni uvrstitvi, ki sta jima najbližje Snežana Rodič in Martina Ratej. Drugi bi morali ponoviti ali preseči letošnje najboljše izide. S tem bi reprezentanca v ruski prestolnici nastopila zelo uspešno," je na stadionu Lužniki dejal Martin Steiner, vodja reprezentance.
Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je v petek dejal, da je proti bojkotu zimskih olimpijskih iger v Sočiju. O tem se je začelo govoriti, ko je ruski predsednik Vladimir Putin junija potrdil sporni zakon o prepovedi homoseksualne propagande, organizacije za varovanje človekovih pravic pa so zatem začele pozivati k bojkotu iger.
Obama: "Razočaran nad zakonom"
"Rad bi bil jasen. Mislim, da bojkot olimpijskih iger ni primeren. Veliko Američanov naporno trenira, naredili bi vse, da bi bili uspešni. Tudi sam sem razočaran nad protigejevskim zakonom," je ob tem dejal Obama. Ruske oblasti so dejale, da bodo zakon o prepovedi homoseksualne propagande izvajale tudi v času iger. Američani so leta 1980 bojkotirali olimpijske igre v Moskvi zaradi napada Sovjetske zveze na Afganistan. Tudi Ameriški olimpijski komite je proti bojkotu iger v Sočiju 2014.
Odzvalo se je tudi krovno olimpijsko gibanje, Mok se zavzema za igre, ki ne poznajo diskriminacije. Predsednik Jacques Rogge je na novinarski konferenci v Moskvi, kjer se danes začenja svetovno prvenstvo v atletiki, dejal, da ne more komentirati zakona, saj ga ne pozna, a je poudaril, da je potrebno spoštovati olimpijsko listino.
"Spoštovati je treba olimpijsko listino, ki je zelo jasna. Šport je človekova pravica in bi moral biti dostopen vsem, ne glede na spol, raso ali spolno usmerjenost," je povedal 71-letni Belgijec, ki mu septembra poteče mandat predsednika Moka.
