Hrvaški alpski smučar Ivica Kostelić od leta 2011 nastopa s pomočjo analgetikov, vendar o upokojitvi ne razmišlja. ''Smučanje je moje življenje,'' pravi 37-letni veteran.
Najuspešnejši hrvaški alpski smučar Ivica Kostelić je v svoji karieri prestal najmanj 15 operacij, kljub vsakodnevnim bolečinam pa še vedno ni pripravljen na slovo od belega cirkusa, kateremu je posvetil tri desetletja svojega življenja.
''Težko se ločim od tega, težko se poslovim od smučanja. To je moje življenje,'' je na robu solz za 24sata.hr dejal Kostelić.
V svetovnem pokalu je debitiral leta 1998 in zbral 26 zmag ter 60 uvrstitev na stopničke. V sezoni 2011 je osvojil veliki kristalni globus, v svoji zbirki pa ima še pet malih.
V svetovnem pokalu je debitiral leta 1998 in zbral 26 zmag ter 60 uvrstitev na stopničke. V sezoni 2011 je osvojil veliki kristalni globus, v svoji zbirki pa ima še pet malih.
Kostelić je štirikratni olimpijski podprvak in salomski svetovni prvak iz St. Moritza (2003). Na svetovnih prvenstvhi je osvojil še srebro (2013) in bron (2011). Čeprav v zadnjih letih ni dosegal tako vrhunskih rezultatov, pa zase pravi, da v svetovnem pokalu še ni rekel zadnje besede.
''V športu so ljudje, ki bolj ali manj uživajo v tem, kar počnejo. Meni smučanje pomeni vse. V življenju nisem počel drugega. Treniram od sedmega leta starosti. Na leto imam štiri proste tedne. Ko se enkrat navadiš na takšen ritem, se je težko posloviti. Vrhunski šport je posebna reč. Če želiš ostati v vrhu, ni dovolj, da temu posvetiš svoje telo, temveč tudi um. Spat hodiš ob 21. uri in ko se zbudiš, točno veš, kaj boš počel. Kadar ne treniraš, se moraš spočiti, ne moreš početi vsega, kar se ti zahoče. Treba je spati, obiskati fizioterapevta, se posvetiti telesu. Smučanje je individualen šport, nikogar ni, da bi te kril, če 'odigraš' slabo,'' je povedal Kostelić in dodal, da zadnjih pet let smuča v hudih bolečinah.
''V športu so ljudje, ki bolj ali manj uživajo v tem, kar počnejo. Meni smučanje pomeni vse. V življenju nisem počel drugega. Treniram od sedmega leta starosti. Na leto imam štiri proste tedne. Ko se enkrat navadiš na takšen ritem, se je težko posloviti. Vrhunski šport je posebna reč. Če želiš ostati v vrhu, ni dovolj, da temu posvetiš svoje telo, temveč tudi um. Spat hodiš ob 21. uri in ko se zbudiš, točno veš, kaj boš počel. Kadar ne treniraš, se moraš spočiti, ne moreš početi vsega, kar se ti zahoče. Treba je spati, obiskati fizioterapevta, se posvetiti telesu. Smučanje je individualen šport, nikogar ni, da bi te kril, če 'odigraš' slabo,'' je povedal Kostelić in dodal, da zadnjih pet let smuča v hudih bolečinah.
''Fantje imajo dandanes krajši zavoj kot pred petimi leti. Mene to omejuje, saj zaradi bolečin ne morem skrajšati zavoja. Zato moje smučanje izgleda počasno. Za to ni rešitve. Preostanejo mi samo še anestetiki, to pa bi bilo že preveč.''
Kostelić je leta 2013 znova legel na kirurško mizo, koleno pa je takrat dokončno popustilo. ''Nisem utrujen od smučanja, bremeni me samo ena stvar. Telo je v dobrem stanju, koleno pa ne. Ne morem se prilagoditi. Leta 2013 mi ni bilo treba na operacijo. Po tem je koleno propadlo, a tega nismo mogli predvideti. Lahko je biti general po bitki. Imel sem natrgan meniskus, kar me ni preveč motilo, vendar nismo smeli tvegati, ker je sledila olimpijska sezona. Če bi me meniskus izdal pred OI, bi se ubili,'' je dodal hrvaški veteran.
Kostelić namerava po koncu kariere ostati povezan z alpskim smučanjem, ne izključuje pa možnosti, da bi se posvetil kateremu drugemu športu. ''Neprofesionalno, seveda,'' je pripomnil.
V četrtek bo nastopil na zagrebškem slalomu, bržkone zadnjič pred domačimi gledalci.
Se strinjam, da je Ivica car, simpatičen in vedno pripravljen za prijazen pogovor. Res športnik z velikim Š.Ampak, a mu je res treba vztrajati v beli karavani s toliko poškodbami, uničenimi koleni, analgetiki? A res ne zna početi ničesar… ...prikaži več drugega?Ne ,ne zna in ne more !To počne že večino svojega življenja ! Tako , kot je to počela Janica.Več kot 30 let ! Star pa je 37 let.In zakaj zna tako odlično slovensko ?Ker sta z Janico večino časa trenirala skupaj z našimi.Je športnik, ki ga je treba iskati in spoštovati.Ni aroganten, pohlepen in vsiljiv.Njegovi dosežki povedo vse o njegovi športni karieri.
Ivica je car, simpatičen in vedno pripravljen za prijazen pogovor. Res športnik z velikim Š.Ampak, a mu je res treba vztrajati v beli karavani s toliko poškodbami, uničenimi koleni, analgetiki? A res ne zna početi ničesar drugega?Meni… ...prikaži več se smili, ker se je začel prav smešiti. Res ne bi bilo treba