Po statistiki si je to prislužil že samo s predstavami v sezoni
1961/62, ki jo je v povprečju končal s trojnim dvojčkom. Zbral je namreč 30,8
točk, 12,5 skoka in 11,4 podaje na tekmo. Skupno je v NBA karieri zbral 26.710 točk in je še vedno
osmi strelec v zgodovini lige. Večkrat so koš od njega zadeli le Kareem Abdul-Jabbar, Karl Malone,
Wilt Chamberlain,
Michael Jordan,
Moses Malone, Elvin Hayes in
Hakeem Olajuwon. Ima šesto najboljše poprečje doseženih točk na tekmo (25,7),
zbral pa je tudi 9.887 podaj. Kasneje sta ga prehitela le John Stockton in Magic Johnson, vendar so
v času košarkarja z nadimkom 'Big O' bili manj radodarni z vpisovanjem asistenc v statistiko.
Robertson je v
NBA prebil 14 sezon, igral je za ekipi Cincinnati Royals in
Milwaukee Bucks, z zadnjo pa je leta 1971 tudi osvojil svoj edini šampionski
prstan. V sezoni 1963/64 je bil izbran za najkoristnejšega igralca lige, po karieri pa je prišel
tudi med najboljših 50 košarkarjev v zgodovini lige NBA. V Katovicah si je 'Big O' vzel čas
tudi za pogovor z mediji.
Sprejeti ste v Fibino Hišo slavnih. Ste zadovoljni s tem?
To je zame velika čast. Sicer sem v svojem življenju prejel že veliko podobnih nagrad in
priznanj. To je zagotovo eno največjih. Ko si mlajši, ne pričakuješ takšnih časti, je pa zdaj lepo
videti, da nekdo ceni tvoje početje na košarkarskem parketu.
|
Oscare Robertson, Pedro Ferrandiz, Bill Russell, Artemik Arabadjian, Ricardo Gonzalez. © Igor Kovačič |
Od sprejema v NBA Hišo slavnih je minilo že mnogo let. Seveda se nekoliko razlikujeta. To je največja čast, ki jo lahko dobiš v košarki. Ta igra se je razširila po celem svetu in te časti sem res vesel.
Bi lahko našteli pet najboljših igralcev vseh časov?
To je težko narediti. Za kaj takšnega ste veliko bolj zadolženi športni novinarji. V času, ko sem igral, je bilo veliko odličnih košarkarjev. Na primer Bill Russell, Wilt Chamberlain, Bob Petit ...
Se spominjate katerega košarkarja, ki ni igral v ZDA?
Po imenih ne. Nekako mi je najbolj v spominu sicer ostal levoroki košarkar iz Jugoslavije. Ne spominjam se imena.
Morda Radivoj Korać?
Morda. Res se ne spomnim. V spominu so mi ostali tudi nekateri sovjetski in italijanski košarkarji. Od takrat je minilo že veliko let. Konec 60-ih let smo imeli turnejo po Poljski, Jugoslaviji, Romuniji in Egiptu.
|
Je bil Bled v Jugoslaviji? Spominjam se Titove rezidence. Robertson |
|
To je pa težko vprašanje. Je bil Bled v Jugoslaviji? Spominjam se Titove rezidence.
Ste spoznali Tita?
Ne, seveda ne. Se pa spominjam še nekaterih mest, žal pa ne imen.
|
Robertson. © Igor Kovačič |
Da. Seveda. Zelo dobro poznate ta mesta. Res smo igrali v njih. Ne vem kje, vendar se spominjam, da smo v enem izmed mest v Jugoslaviji igrali celo na prostem. Verjamem, da se je do zdaj vse skupaj že spremenilo. To je bilo pred 40 leti.
Je moč primerjati sedanjo košarko s tisto iz vašega obdobja?
Največji problem sodobne košarke leži v tem, da igralci niso več kreativni. Večina jih znova in znova ponavlja iste reči. Kreativnost je zagotovo izginila. Me pa resno zanima, koliko zdajšnjih NBA igralcev bi lahko igralo v mojih časih, ko smo imeli le osem klubov. Zdaj v NBA pridejo tudi košarkarji, ki na univerzi v povprečju dosegajo sedem ali osem točk. Pred 50 leti smo bili vsi, ki smo se prebili v NBA, med najboljšimi univerzitetnimi igralci. Zdaj polovice košarkarjev niti ne poznaš. So pa seveda izjeme, kot so LeBron James, Kobe Bryant in Dwight Howard.
|
Si vi ne bi želeli na leto zaslužiti 20 milijonov dolarjev? Robertson |
|
Seveda. Vendar je takšen svet na splošno in ne samo košarka. Si vi ne bi želeli na leto zaslužiti 20 milijonov dolarjev? Tako pač je. To se je povsem spremenilo. Ko sem odraščal, nisem imel denarja, starša sta se ločila, kot temnopolta oseba se nisem smel sprehajati po določenih delih mesta ... Zato sem veliko časa prebil na igriščih in se naučil igrati košarko. Zdaj je to povsem drugače. Imel sem precej večjo željo po dokazovanju, uspehu in zmagi, kot jo imajo sodobni igralci. Zdaj se ti na sezono pripravljajo v raznih kampih, z osebnimi trenerji, dvigujejo uteži ... Tega jaz nisem počel. Odraščal sem na kmetiji in vseskozi trdo delal. Naučil sem se prave tekmovalnosti.
Kako bi ocenili svojo igro?
Nisem bil pravi strelec, vedno sem poskušal tudi razigrati soigralce. Vendar sem tudi znal priti do odprtih metov. Za takšne številke, ki sem jih dosegal, je potrebno imeti veliko minutažo. Sedanji košarkarji tega ne morejo zdržati. Sam sem na parketu velikokrat prebil tudi po 46 minut.
Ste tudi prvi na večni lestvici doseženih trojnih dvojčkov (181). Magic Johnson jih ima 138. Vas bo kdo kdaj ujel?
Verjetno ne. Morate pa tudi vedeti, da se za časa mojega igranja 'triple-doublov' še ni štelo. To je prišlo na plano šele z Larryjem Birdom in Magicom. Nato so začeli brskati po arhivih in tudi meni pripisali trojne dvojčke. Vendar vse takrat ni bilo posneto. Imel sem jih še precej več. Enako se je zgodilo tudi Russellu in Chamberlainu pri blokadah. Tudi te so začeli šteti kasneje. To je velika žalitev za njiju, saj sta bila izjemna obrambna košarkarja. Marsikaj so spregledali.
|
Michael Jordan je bil izjemen. Robertson |
|
Vsak košarkar je enkaj posebnega. Michael Jordan je bil izjemen, tudi Magic, Jabbar, zdaj LeBron in Kobe. Vsak igra nekoliko drugače. Všeč mi je tudi igra Tima Duncana. Veliko je dobrih košarkarjev, tako v ZDA, kot zunaj Amerike.
V NBA se odpravljajo tudi precej mladi igralci. Je to dobro?
Če znaš igrati, pač znaš. Zdaj je bilo veliko govora o Rickyju Rubiu, a zanj na primer menim, da ni dovolj dober za NBA. Vsaj za zdaj. Pravilno se je odločil, da je ostal v Evropi. Predvsem ni dovolj močan. Z žogo pa zna tako ali tako driblati že vsak igralec.
Še zadnje vprašanje. Kdo vam je podelil nadimek 'Big O'?
Ne vem. Dobil sem ga že na univerzi. Menim, da mi ga je podelil eden od radijskih poročevalcev, vendar nisem prepričan. Bil pa je to eden prvih nadimkov. Za mano so prišli 'Dr. J' in vsi ostali.
