Šport > Košarka
26 ogledov

Velikan z žametno roko

Arvydas Sabonis je v NBA odšel šele pri 31 letih. Žurnal24 main
Teden dni pred začetkom nove sezone v košarkarski Evroligi vam v naši redni rubriki Časovni stroj predstavljamo igralca, ki je z zlatimi črkami zaznamoval to tekmovanje – Litovca Arvydasa Sabonisa.
 

Preberite še ...

Košarko zamenjal za golf
Sanjsko moštvo
Michael Jordan
Wilt Chamberlain: Legenda v vseh pogledih
Jugoplastika: Valilnica talentov
Jerry West: Mož, ki je odkril Bryanta

Arvydas Sabonis je več oseb, združenih v eno – nekdanji košarkar, oče štirih mladih košarkarjev, mož nekdanje Miss Litve , uspešen podjetnik, predsednik največjega litovskega kluba Žalgirisa in še marsikaj. A najbolj je ta leta 1964 v Kaunasu rojeni velikan znan po svojem mojstrstvu na košarkarskih parketih, kjer je navkljub svoji na videz okorni postavi (v višino je meril kar 221 centimetrov ) slovel kot pravi "gospod“.


Sabonis v zgodnjih letih svoje kariere.

 
Sabonis je bil popolno utelešenje vseh vrednot litovske košarke. Bil je sovjetsko žilav in trpežen, vzhodnjaško prebrisan in nesramen ter litovsko eleganten in natančen. Kadar je denimo stari znanec Tivolija Vitalij Nosov vrgel izza črte za tri točke, so šale o tem krožile še več mesecev, ko pa je še za malenkost višji Sabonis nameril svojo žametno roko iz takšne oddaljenosti, so trepetale le nasprotnikove obrambe. Sabonis je znal vse – znal je izkoriščati svojo višino, znal je zadevati iz vseh položajev in znal je izkoriščati svojo tehniko, ki se je ne bi sramovali niti precej nižji in naravno bolj "tehnično“ obdarjeni vrstniki.

Čez lužo ga niso pustili
Sabonis se je s košarkarsko žogo prvič spoznal pri 13 letih, že pet let pozneje pa je bil član sovjetske reprezentance. Svoje prve korake je naredil pri svojem matičnem klubu Žalgirisu , že leta 1985 pa se mu je ponudila možnost odhoda v NBA . Kot 77. ga je na naboru izbral Portland , a mu tedaj politične okoliščine niso dovoljevale, da bi se iz Sovjetske zveze preselil čez lužo. Leto dni pozneje je bil na naboru že 24., a na njegovo žalost se politične razmere niso spremenile. V času perestrojke je sovjetska politika postala že bolj liberalna, a tedaj je zanimanje klubov lige NBA splahnelo. Po bronasti kolajni na olimpijskih igrah in treh naslovih sovjetskega prvaka se je tedaj 25-letni Sabonis preselil v Španijo k Forumu iz Valladolida .


Najboljša leta svoje kariere je Sabonis dal Realu iz Madrida.

 
Španija, njegova druga domovina
Sabonis je naslednja tri leta preživel pri Valladolidu , nato pa je sledil sanjski transfer v enega najbolj uglednih evropskih košarkarskih klubov Real iz Madrida . Tam je osvojil tri naslove španskega prvaka, leta 1995 pa je pod vodstvom Željka Obradovića prekinil petnajstletno sušo in na Final Fouru v Zaragozi Real popeljal do osmega naslova evropskega prvaka: "Ne vem, če bi preživel še en poraz. Dvakrat sem izgubil v finalu in brez tega naslova ne bi mogel zapustiti Evrope. Zdaj lahko mirne duše odidem. V Evropi nimam več česa dokazati, zato moram oditi v ligo NBA," je tedaj povedal Sabonis. Usoda je hotela, da je bila njegova kariera prepletena s kariero hrvaškega košarkarskega Mozarta Dražena Petrovića – slednji ga je leta 1986 v majici Cibone ugnal na finalni tekmi tedanjega pokala evropskih prvakov, pozneje pa sta oba zaigrala za isti ameriški klub – Portland Trail Blazers. Leta 1986 sta bila v finalu oba stara 22 let in oba sta že tedaj veljala za najboljša evropska igralca. Medsebojni obračun je sicer dobil Sabonis, ki je dosegel 27 točk, a Dražen je bil tisti, ki je visoko dvignil pokal.

 

Idol Yao Minga

Kitajec Yao Ming je nekoč priznal, da je v svojih mladih letih navdih iskal prav v Sabonisovih potezah. "Boljšega centra še nikoli nisem videl. Skušam se zgledovati po njem," je dejal center Houstona.

Najstarejši novinec v zgodovini lige NBA
Leta 1995 se je zgodilo to, kar bi se po mnenju številnih moralo zgoditi že vsaj deset let prej. Sabonis je podpisal pogodbo z moštvom Portland Trail Blazers in pri 31 letih postal najstarejši novinec v zgodovini lige NBA . V naslednjih sedmih letih je zbral več kot 3000 skokov in v povprečju dosegal po 12 točk na tekmo, a v ZDA je s seboj prinesel tudi poškodbo kolena , ki ga je pestila že vse od let pri Realu. Najboljša leta svoje kariere je Sabonis pustil v Evropi in številni analitiki so to dejstvo ocenili kot eno največjih zamujenih priložnosti v zgodovini košarke. V ZDA so ga oboževali, a srce ga je vleklo domov. Leta 2003 je uresničil svojo obljubo, zavrnil sedem milijonov dolarjev težko ponudbo Portlanda in se vrnil k svojemu Žalgirisu .


Sabonisa imajo v Kaunasu vsi radi.

 
Litovski junak in idol
V rodnem Kaunasu Sabonisa častijo kot boga. Navijači nikoli niso pozabili njegovih prizadevanj v času litovskega osamosvajanja, cenili pa so tudi njegov doprinos k litovski košarki. Od leta 2003 je Sabonis namreč predsednik in večinski lastnik Žalgirisa. "Žalgiris mora biti motor litovske košarke. Brez težav bi plačal milijone za domačega igralca, medtem ko je s tujci drugače. Žalgiris mora biti vzor vsem in vedno se bom trudil, da bi v tem klubu združevali najboljše mlade litovske košarkarje. Vemo, da jih veliko ne bomo mogli zadržati, a takšen je pač naraven cikel. Tudi pri meni je bilo tako," pravi Sabonis , ki je obenem tudi lastnik uspešnega podjetja za proizvodnjo oken. "Ljudje imajo radi Arvydasa, ker je tih in pošten. Sabonis ne govori veliko, a njegove besede imajo veliko težo," o najbolj priljubljenem prebivalcu Kaunasa pravi novinarka časnika Lietuvas Rytas Regina Mundryte . Sabonis je za Litvo storil ogromno – ves čas je izpostavljal svoje "litovstvo", s svojim vplivom in zvezami pa je tudi poskrbel, da bo evropsko prvenstvo leta 2011 gostila prav Litva .


Arvydas Sabonis je znan kot precej molčeč in vase zaprt človek.

 
 
 

Sabonis ne govori veliko, a njegove besede imajo veliko težo.

Novinarka Regina Mundryte

 
Danes razpet med Litvo in Španijo
Arvydas Sabonis danes šteje 44 let , navkljub izteku košarkarske kariere pa je polno zaposlen. Njegovi sinovi Zygmantas , Domantas in Tautvydas vsi igrajo košarko, tudi sam pa še vedno rad poprime za košarkarsko žogo. "Ves čas igram košarko. V Kaunasu dvakrat na teden, enkrat tedensko pa še v Malagi. Zdaj imam več časa za svojo družino, kljub temu pa sem razpet med Litvo in Španijo, kjer imam hišo v Malagi. Košarke ne pogrešam. Ko sem se poslavljal, sem bil preprosto iztrošen. V Žalgirisu imam veliko dela, rad pa tudi delam z mladimi, saj je to delo zelo hvaležno,“ pravi Sabonis .
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.