KZS na svoji spletni strani navaja, da so na KZS skupaj s predstavniki klubov ogorčeni nad izsiljevanjem Društva košarkarskih sodnikov Slovenije (DKS). V nadaljevanju želimo slovenski košarkarski sodniki s predmetno izjavo za javnost pojasniti svojo plat zgodbe.
Slovenski košarkarski sodniki smo že dolga leta del uspešne košarkarske podobe širom po Evropi in svetu. Odnosi med Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS), klubi in sodniki so bili do letos vedno korektni, naša krovna košarkarska organizacija pa je sklepe, povezane s sojenjem, vselej sprejemala v dogovoru s sodniki.
Temu letos prvič ni bilo tako. KZS je DKS pozvala k pogajanju s predstavniki Združenj košarkarskih klubov. To smo tudi storili in se s predstavniki Združenj košarkarskih klubov ob navzočnosti predstavnikov KZS pogovorili ter sprejeli načelne dogovore. Potek omenjenega sestanka je dokumentiran v posebni zabeležki, pri čemer v okviru omenjenega sestanka ni bilo govora o znižanju kilometrin. Združenja klubov so (po zaključenem sestanku) pred naslednjo sejo IO KZS podala popolnoma nov (dodaten) predlog, da se sodnikom prizna stroške kilometrine za prihod na tekmo v višini 0,18 EUR na prevožen kilometer (do sedaj 0,32 EUR). Posledično je IO KZS na svoji naslednji seji v nasprotju z načelnimi dogovori iz omenjenega sestanka sprejel sklep o skoraj 50-odstotnem znižanju stroška kilometrine za prihod sodnikov na tekmo, pri čemer je predstavnik DKS na seji IO KZS glasoval proti predlogu združenj.
Ob tem, da gre za odločitev IO KZS, ki je bila sprejeta na podlagi enostranske (in po že zaključenih pogovorih podane) pobude Združenja košarkarskih klubov, je podlaga za znižanje stroška kilometrine tudi pravno gledano sporna, saj v primeru dejavnosti sojenja košarkarskih tekem ni mogoče govoriti o tem, da naj bi šlo za »podobno rešitev kot jo imajo zaposleni v gospodarstvu«, kot skuša zadevo v javnosti prikazati KZS. Slovenski košarkarski sodniki namreč niso v delovnem razmerju s KZS ali s klubi,
temveč gre za poslovno sodelovanje (na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb), v okviru katerega sodniki opravljajo storitev sojenja košarkarskih tekem. Ob tem želimo omeniti, da veliko slovenskih košarkarskih sodnikov, zlasti mlajših, opravlja svoje delo preko študentske napotnice, pri čemer je tudi dohodek iz naslova stroškov kilometrine obdavčen, tako da bi skladno s sprejeto odločitvijo IO KZS sodniki, ki opravljajo delo preko študentske napotnice, od predvidenih 0,18 evra po kilometru prejeli za prevoz po obdavčitvi le približno 0,1137 evra, s čimer si zelo težko pokrijejo že sam strošek goriva, kaj šele amortizacijo za uporabo lastnega vozila.
Davčni vidik spornega vprašanja je urejen s posebno uredbo, ki določa kot višino stroškov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za prevoz na službenem potovanju znesek 0,37 eur/km, za prevoz na delo v primeru neuporabe javnega prevoza pa 0,18 eur/km. Toda uredba ne določa višine kilometrine, ki pripada podjemniku, ki opravlja delo po podjemni pogodbi, kot je to v primeru košarkarskih sodnikov in je torej to stvar dogovora ob sklenitvi poslovnega sodelovanja. Glede
na navedeno v DKS vztrajamo pri izhodišču za strošek kilometrine v višini 0,37 eur/km, pri čemer je DKS za prihajajočo sezono že pristalo na kilometrino v višini 0,32 eur/km, ki je tako ali tako (v primeru slovenskih košarkarskih sodnikov) v veljavi že več let.
Najvišji organ našega društva, Zbor članov (skupščina), je v mesecu juniju 2017 sprejel sklep, da se pozove Združenja košarkarskih klubov k vnovičnim pogovorom, o čemer je DKS obvestilo KZS že junija in ob tem KZS izrecno prosilo, če lahko dopis posreduje predstavnikom združenj. Ker KZS tega ni bila pripravljena storiti, smo v začetku meseca julija 2017 sami posredovali dopis vsem predstavnikom združenj. Na žalost do danes ni bilo pripravljenosti za pogovore (izjema je le Združenje košarkarskih klubov lige Nova KBM, ki je včeraj izrazilo pripravljenost na pogovore). V primeru, da odločitev IO KZS, ki ni bila usklajena oz. dogovorjena med vsemi vpletenimi stranmi, ne bo preklicana oz. ne bo dosežen drugačen dogovor, člani DKS (po neusklajenih pogojih) nismo pripravljeni soditi tekem pod okriljem KZS.
Po našem mnenju je ključna naloga KZS omogočiti vsem vpletenim enakopravna izhodišča za njihovo delovanje. 10. člen statuta KZS med drugim govori o tem, da imajo člani KZS pravice, da enakopravno v okviru ciljev KZS uresničujejo svoje interese, po drugi strani pa so med drugim dolžnosti članov zveze, da upoštevajo enakost in suverenost vseh članov KZS ob upoštevanju enakega varovanja pravic ostalih članov, o čemer v primeru zgoraj omenjene odločitve IO KZS, ki je bila sprejeta s preglasovanjem in v nasprotju z doseženimi načelnimi dogovori med vpletenimi stranmi, ni mogoče govoriti.
Za zaključek naj dodamo, da slovenski košarkarski sodniki nastali zaplet globoko obžalujemo, saj si želimo soditi tekme in zagotoviti nemoten potek prvenstva. Toda v okolju, kjer komunikacijo in iskanje kompromisov zamenjajo grožnje, to v tem trenutku žal ni mogoče. Kot že rečeno pa smo vsak trenutek pripravljeni na pogovore in razrešitev nastalega konflikta.
