Matjaž Smodiš je prišel na obisk - domov. V svojem Novem mestu je obiskal drugi turnir Samsung ulične košarke . Sproščen in židane volje si je vzel čas za mlade košarkarje, se z njimi celo pomeril v športu, ki ga je najbolj vešč, se neutrudno fotografiral in delil avtograme. Za rokav ga je pocukala tudi ekipa zurnala24.si , ki se je s Smokijem v video- in običajnem intervjuju pogovarjala o CSKA, življenju v Moskvi, reprezentanci, njegovem košarkarskem taboru ...

Matjaž, ali na minulo sezono kljub porazu v finalu Evrolige gledate z zadovoljstvom?
Smo kar zadovoljni. Čeprav smo imeli veliko sprememb v ekipi, smo vseeno vsem pokazali, da smo bili konkurenčni do konca. Jaz osebno sem še malo bolj zadovoljen, saj sem kot kapetan dvignil svojo prvo lovoriko, naslov ruskega prvaka. Malo je manjkalo, da bi bil še enkrat prvak Evrolige.

Tema, ki nas vse zadeva: recesija. Kako se konkretno kaže v CSKA?
Za zdaj nam gre kar dobro, čeprav so bila tudi zamujanje z dohodki. To se je zgodilo prvič, odkar sem v Moskvi. Trenutno je stvar sanirana, tudi za naslednjo sezono imamo zagotovila, da bo vse v redu. V ostalih klubih v Moskvi in Rusiji pa se recesija kaže na veliko.
 
Kaj pa življenje v Moskvi. Vas bolj moti strupen mraz ali prometni zamaški, ki parajo živce?
Ti tegobi sta kar izenačeni. Ne vem, kaj je slabše! Najbolje se je držati svojega stanovanja, družine in trenirati. Na začetku sem se sicer kar nekajkrat izgubil, čeprav sem imel svojega šoferja, ki pa mi ni vlival nekega velikega zaupanja. Moskva je kot mravljišče, potreben je čas, da se prilagodiš nanjo.

Poletje na igriščih

Konec maja se je začela sezona turnirjev za državno prventsvo v Samsung ulični košarki, ki bo trajala vse do velikega finala 11. julija. Pred tem bosta še turnirja v Hrastniku in Portorožu. Ulični mojstri oranžne žoge so vredni ogleda.

Vaši otroci odraščajo v tujini. Kako je videti vzgoja tisoče kilometrov stran od vaše Dolenjske?
Otroci so se dobro prilagodili, k temu je pripomogla angleška mednarodna šola. Starejša dva že tekoče govorita angleško, tako da sem s tem zelo zadovoljen. Mislim, da sem imel jaz več težav s prilagajanjem.

Prijateljev vam ni bilo težko najti?
Ja in ne. V Moskvi je sicer veliko Slovencev, ampak je ogromna. Čas je zlato, čas je denar. Srečujemo se le ob vikendih. Pravih, pravih prijateljev ob poslu, ki ga delam, žal nimam.

Kako je biti zvezdnik v CSKA?
Mogoče sem res zvezdnik, ampak ne bi rekel, da izkoriščam ta status tako kot nekateri drugi. Imam pač drugačne poglede na življenje. Družina mi pomeni več kot na primer nočno življenje ali promocija sebe.

 
Znani ste po tem, da v najtežjih trenutkih zmorete odgovornost vzeti na svoja pleča in deliti navodila manj izkušenim igralcem.
Ja, to je vpliv igranja v vrhunskih klubih in dejstva, da sem bil že večkrat v težkih situacijah. Vem, kako takrat bije srce, kako je treba reagirati in kaj je tedaj ključnega pomena.

Še nekaj besed o vašem košarkarskem taboru, ki bo poleti.
To je nekakšen začetek košarkarske šole, ki naj bi se razvila čez nekaj let. Začenjamo s taborom v Dolenjskih Toplicah za dekleta in fante. To je promocija športa, ne le košarke.  Zraven bodo tudi druge stvari, kot so kajak, kanu, lokostrelstvo, orientacija v naravi. S tem bi rad koga več navdušil za šport in koga odvrnil od alkohola ali drugih skušnjav.