Slovenska zvezdnica se odzvala na izključitev iz reprezentance ter odprla srce

Dolgoletna kapetanka in prva zvezdnica slovenske ženske košarke Nika Barič se je znašla v središču precejšnje afere, potem ko je preko socialnih omrežij okrcala vrh Košarkarske zveze Slovenije (KZS), ki je na mestu selektorja slovenske reprezentance zamenjal priljubljenega Damirja Grgića z Grkom Georgiosom Dikaioulakosom.

Barićeva je namreč ob fotografijo Grgića, ki je po vnovičnem slavju s Celjankami v regionalni ligi ponosno poziral s svojimi številnimi lovorikami, zapisala: "Takšne trenerje imamo, 'ZNALCI' pa tujce podpisujejo!"

Facebook/Nika Barič

Slovenska košarkarska zvezdnica se je tako obregnila ob dejstvo, koliko je med dekleti zelo priljubljeni Grgić napravil za slovensko košarko ter da ni bilo pošteno, da se ga po letih uspešnega sodelovanja, ko je pod njegovim vodstvom slovenska ženska košarka napravila ogromen korak naprej, zamenja ravno pred domačim evropskim prvenstvom, ki bi moralo biti vrhunec trenutne generacije.

KZS sprva na objavo Baričeve ni reagirala, nato pa je kot strela z jasnega udarila novica, da se je Grk na slovenski klopi zaradi omenjenega zapisa odločil, da Baričeva ne bo igrala na omenjenem domačem evropskem prvenstvu, njegovo odločitev pa naj bi podprla tudi KZS.

Selektor in KZS sta močno udarila po svoji najboljši igralki ter razkrila razloge za njen izgon iz reprezentance, zdaj pa se je oglasila tudi osrednja figura celotnega dogajanja ter preko socialnega omrežja Facebook s čustvenim zapisom nagovorila slovensko javnost. Omenjeni zapis objavljamo v celoti.

"Dragi prijatelji,

najprej se vam želim iskreno zahvaliti za vsa sporočila podpore, ki sem jih prejela po včerajšnji odločitvi Košarkarske zveze Slovenije. Res je bilo ogromno sporočil in klicev, opravičujem se vam, saj na vse niti nisem uspela odgovoriti. Na tem mestu želim poudariti, da sem za slovensko reprezentanco do 16 let prvič zaigrala s komaj 12. leti, leta 2005 v Estoniji, članski reprezentančni dres sem na uradni tekmi prvič oblekla pri 15 letih, leta 2008. V 18 letih se je nabralo 50 nastopov v članski ter približno toliko v mlajših reprezentančnih selekcijah. V vsem tem obdobju sem se vedno odzvala vabilom v dres z državnim grbom, razen v primerih, ko so mi bolezen ali poškodbe to preprečile. Vselej sem pred osebnimi interesi na prvo mesto postavljala reprezentančni dres, tudi, če sem zaradi tega morala odpovedati odhod v WNBA ligo ter tudi, ko so mi zdravniki zaradi zdravstvenih težav nastope odsvetovali. Tako sem na zadnjem evropskem prvenstvu v Franciji nastopila, kljub velikim zdravstvenim težavam, na lastno odgovornost.

Ob tem želim spomniti, da sem z največjo odgovornostjo v slovenskem dresu igrala, ne glede na to, kdo je bil njen selektor in kdo so bili ljudje v vodstvu reprezentance. Tudi z aktualnim selektorjem nisem imela, niti nimam nikakršnega konflikta, kar lahko potrdijo tudi reprezentančne soigralke.

Z mojo objavo na družbenih omrežjih nikakor nisem imela v mislih delitve na domače in tujce, še najmanj sem se s to objavo želela vračati v temne čase naše zgodovine. S svojo objavo ob vnovičnem velikem uspehu našega nekdanjega selektorja in mojega nekdanjega klubskega trenerja sem želela izraziti svoje mnenje o njegovi zamenjavi pred domačim Eurobasketom, predvsem pa nestrinjanje z načinom in 'timingom' same zamenjave. Za tem stojim. Še vedno sem tega mnenja, nenazadnje sem to isto mnenje medijem v izjavah dala že, ko je do tega prišlo pred letom in pol. Trener, ki je najbolj zaslužen, da je najprej mlajše, nato pa še člansko reprezentančno košarko postavil na evropski košarkarski zemljevid, si po mojem mnenju tega nikakor ni zaslužil. Dobro vem, kje je bila Slovenija leta 2005 in kje je danes in kakšna je bila pot, ki smo jo s soigralkami in trenerji morale prehoditi, da bo Slovenija letos že četrtič zapored igrala na Eurobasketu. Če je to moje prepričanje in mnenje, ki ga ne skrivam in sem ga večkrat tudi javno povedala, razlog za mojo izključitev iz reprezentance, tudi prav. Bi pa pričakovala, da bodo v vodstvu reprezentance imeli toliko hrabrosti da mi bodo to povedali v obraz, ne pa, da bodo to izpeljali pod pretvezo nekega zapisa na družabnih omrežjih, s katerim sem ponovila tisto, kar sem povedala že oktobra leta 2021. Odnos, kakršnega sem bila po vseh teh letih deležna pred in na zadnjem reprezentančnem zboru, je dal slutiti, da v reprezentanci nisem več zaželjena. Vodilni so očitno samo iskali način, na katerega bi se me lahko čim bolj elegantno znebili. Tu moram poudariti, da to nima nobene zveze z izgubo kapetanskega traku. Spoštujem selektorjevo odločitev o tem, sem pa mnenja, da sem si po 18 reprezentančnih letih zaslužila, da bi me o tem kdo iz vodstva krovne organizacije ali reprezentance vsaj obvestil.

Ob prisilnem slovesu od reprezentančnega dresa upam, da se bodo v vodstvu naše krovne zveze držali tistega, kar je v včerajšnji izjavi zapisal selektor sam, da reprezentanca ni v lasti nikogar. Trenutne razmere v reprezentanci so namreč daleč od tega. Če je bila ta reprezentanca do prihoda novega selektorja znana po izjemnem vzdušju je le-to bilo v zadnjem obdobju na najnižji ravni kar pomnim. To se je nenazadnje odražalo tudi na parketu, saj so bile naše igre v kvalifikacijskem ciklusu za Eurobasket 2023 veliko slabše, kot bi si vsi skupaj želeli. Poraja se mi vprašanje, ali so odgovorni sploh seznanjeni z vsem kar se v zadnjem obdobju dogaja v reprezentanci in kaže točno na to, da si nekdo želi to reprezentanco preveč prilastiti. To pa za prihodnost slovenske ženske košarke zagotovo ni dobro.

Hvala vsem, ki ste me vsa ta leta podpirali in spodbujali v reprezentančnem dresu na tribunah doma in po celotni Evropi. Podprite naša dekleta v čim večjem številu tudi na letošnjem domačem evropskem prvenstvu v Stožicah. Sama bom njihov največji navijač. Srečno Slovenija!"

dezurni@styria-media.si