Legendarni slovenski košarkar Ivo Daneu danes praznuje 85. rojstni dan. V pogovoru za Delo se je med drugim svetovni prvak in dobitnik številnih drugih kolajn z jugoslovansko reprezentanco dotaknil nastopov slovenske reprezentance na EP v Nemčiji. Priznal je, da je bil po izpadu v četrtfinalu nekoliko jezen na selektorja Aleksandra Sekulića.
Kot je dejal za časnik, je pretekli mesec zvesto spremljal nastope slovenske izbrane vrste. "Evropsko prvenstvo in nesrečni poraz s Poljsko sem že prebolel. Bil sem bolj žalosten kot jezen, ampak takšne stvari se dogajajo. Na koncu odločajo glave in pri naših fantih so verjetno malo odpovedale," je ocenil.
Meni, da je Slovenija izpustila lepo priložnost za večjih uspeh. "Priznam, da sem bil malo jezen na Aleksandra Sekulića," se je dotaknil tudi selektorja izbrane vrste. "Ne morem natančno oceniti, kolikšna je njegova krivda pri pripravi na četrtfinale in sestavi reprezentance. Kdo ve, kako bi se stvari razpletle, če bi bil namesto Luke Rupnika, ki je prijatelj Luke Dončića, v moštvu Gregor Hrovat kot dober obrambni košarkar. Morda bi preprečil dva koša Poljakov in s tem tudi izpad. Zdaj je lahko biti pameten," je dejal 85-letni šestkratni prvak z Olimpijo v jugoslovanski košarkarski ligi.
Vseeno je prepričan, da je krivda deljena. Po njegovem mnenju so vsi bolj kot ne čakali, kaj bo storil prvi slovenski as Luka Dončić. "A sam pravim, da se ne spoznam več na košarko," je pripomnil.
"V mojih časih se nismo zanašali le na napotke trenerjev in smo odigrali tudi malo po svoje, ne le takrat, ko zaradi hrupa nismo slišali trenerja. Pogrešam finese in zvijačnost, vsi se kot pijanec plota oklepajo šablon brez kančka improvizacije, ki je bila nekoč odlika jugoslovanske košarke." Tudi zato je nekoč Dončiću svetoval, naj včasih kar presliši napotke s klopi. Kot pristaš domače košarke pa je zadovoljen, ker želi 23-letni Ljubljančan še naprej igrati za svojo reprezentanco.
Ni ga presenetilo, da je Slovenija na EP bolje igrala proti odličnim reprezentancam in se mučila proti na papirju slabšim. To se je dogajalo tudi njegovim reprezentancam. "Proti na papirju slabšim imaš pogosto nekakšno blokado v podzavesti. To sem sčasoma uvidel in imel tremo, ki je proti boljšim nisem občutil. Letos so bila morda previsoka tudi pričakovanja. Preveč vehementno se je govorilo in pisalo, da bomo še enkrat evropski prvaki," je poudaril v pogovoru za Delo nekaj dni pred 85. rojstnim dnevom.
Kot je dodal, življenje zdaj zanj poteka precej umirjeno, rojstni dan pa bo v krogu ožjih prijateljev praznoval konec meseca. "Pri mojih letih praznovanja niso nič posebnega. Stvari ne delam na veliko, ogromno sem že dal skozi in od 80. leta naprej doživljam vsako takšno priložnost kot posebno darilo," je dejal dobitnik zlate kolajne na SP leta 1970. Odličja ima še z dveh SP (1963, 1967), štirih EP (1961, 1963, 1965, 1969) ter olimpijskih iger v Mehiki 1968.
V bližnji prihodnosti si želi še kakšnega lepega trenutka, ki bi ga pričarala slovenska reprezentančna košarka, začenši z nadaljevanjem kvalifikacij za SP. Pri tem je okrcal tudi odgovorne v vrhu mednarodnih zvez in tekmovanj, ki ne najdejo skupnega jezika za poenotenje terminov reprezentančne in klubske košarke na najvišji ravni.
Na domačem parketu z zanimanjem spremlja svojega vnuka Žigo Daneua, ki je nekajkrat opozoril nase pri Iliriji. "Star je 20 let in visok 209 cm. Veseli me, da je odločen in da bo v zelo pomembnem obdobju kariere dobival lepo priložnost za igro," je za Delo še dejal Daneu, ki si veliko obeta tudi od 13-letne vnukinje Brine, ki vadi na Ježici.
