Glede na to, da se bosta v prvem polfinalu v petek ob 18. uri srečala Barcelona in CSKA Moskva, je jasno, da bo imela Slovenija svojega predstavnika tudi v finalu, v katerem se bo zmagovalec omenjenega obračuna srečal z boljšim iz drugega polfinala med Partizanom in Olympiacosom (petek, 21.00).
Vsi trije slovenski igralci so že "stari mački" zaključnih turnirjev. To še posebej velja za Matjaža Smodiša, ki se v zadnjih mesecih vrača na stara pota po operaciji hrbtenice. Novomeščan bo že sedmič nastopil na zaključnem turnirju Evrolige, ob osvojitvi naslova CSKA, ki se je osmič v nizu uvrstil na final four, pa se lahko Smodiš z velikimi zlatimi črkami zapiše v evropsko klubsko zgodovino. Doslej je namreč le deset evropskih igralcev štirikrat dvignilo v zrak najbolj cenjeno lovoriko na stari celini, le enemu pa je to uspelo z dvema različnima kluboma. Smodiš je prvič postal evropski prvak leta 2001 v dresu bolonjskega Kinderja, dvakrat pa je naslov osvojil s CSKA (2006, 2008).
Zelo samozavesten je tudi Erazem Lorbek, ki je v pogovoru za spletno stran Evrolige dejal: "Za nami je izjemna sezona, v kateri smo zmagali skoraj na vseh tekmah. Pričakujem, da bomo odlične predstave ponovili tudi na zaključnem turnirju, saj na tako velikem tekmovanju lahko zmagajo le ekipe, ki igrajo najboljšo košarko. Zame osebno bo polfinalni obračun zanimiv tudi z vidika bivših soigralcev, saj sem eno leto nazaj igral za CSKA in prav proti Barceloni dosegel zmago za finale."
V drugem polfinalu si bosta stala nasproti največje presenečenje sezone Partizan in Olympiakos, ki je pred sezono vložil ogromna finančna sredstva, da bi osovraženemu mestnemu tekmecu Panathinaikosu odvzel lanski naslov. Za Grke torej v polfinalu šteje le zmaga, medtem ko bo Partizan nastopil povsem neobremenjen, saj je z uvrstitvijo na zaključni turnir krepko presegel pričakovanja in načrte. Da je za navijače črno-belih že uvrstitev na zaključni turnir dovolj velika nagrada, govori tudi izbor slogana zaključnega turnirja. Neki beograjski navijač je v spletnem glasovanju gladko prehitel konkurenco, ko je zapisal "Paris Bercy, Partizan merci" (Pariz Bercy, Partizan, hvala).
