"V pretekli sezoni sem veliko treniral, precej pa mi je pomenilo tudi zaupanje trenerja Mira Alilovića," je o minuli zelo uspešni sezoni dejal mlajši Dragić, branilec-strelec, ki je skupaj z Goranom nekaj časa igral nogomet, nato pa sta se skupaj preusmerila v košarko: "Goranu sem sledil najprej na Ilirijo in nato na Slovana, za kar mi ni bilo nikoli žal." Goran je bil vedno njegov vzor, veliko podporo pa brata uživata tudi pri družini.
Zoran pravi, da ga Goranove odlične igre za Phoenix le še bolj motivirajo. "Rad bi mu sledil v NBA in postal tako dober kot on. Morda še boljši, kdo ve (smeh). Košarka je moje življenje. Sem na dobri poti, vendar me čaka še veliko dela. Odkar je odšel v Phoenix, so moje največje sanje NBA," pravi Zoran, še bolje pa bi seveda bilo, če bi bila Ljubljančana kar soigralca: "Upam, da se bo to zgodilo že v Turčiji, nato pa v NBA."
Oba sta se znašla tudi na seznamu Memija Bečirovića za svetovno prvenstvo. "Velika čast je biti že na seznamu, seveda pa bom storil vse, kar je v moji moči, da bom med potniki za Turčijo," je odločen Zoran, ki pri klubu s Kodeljevega nosi številko devet. Kljub nekaterim reprezentančnim odpovedim Dragiću ne manjka optimizma: "Še vedno bomo imeli dobro ekipo. Mlado, ki se bo borila do konca. Mislim, da lahko v Turčiji naredimo veliko."
