Kakšen je vaš komentar tekme med Hrvaško in Slovenijo?
Tekma je bila pravzaprav takšna, kot smo jo lahko pričakovali. Slovenija je je odprla zelo dobro v obrambi, močno, agresivno. Bili smo boljši v prvi četrtini, do polčasa pa smo držali korak s Hrvaško. Kasneje je slovenska igra padla, kar pa je bilo za pričakovati. Slovenija v Zagrebu nastopa oslabljena, težko je v takšnem ritmu zdržati vseh 40 minut. Hrvaška ima trenutno zelo kakovostno ekipo, to je pač treba priznati. Na začetku tekme se je videlo, da so domači košarkarji zelo nervozni, iz rok so jim uhajale žoge, met jim ni šel. Tudi oni so se zavedali, da gre za zelo pomembno tekmo. A na koncu so vseeno zasluženo zmagali.
Zdaj Slovenijo čaka dvoboj z Gruzijo, ki si ne sme več privoščiti poraza.
Gre za zelo neugoden položaj. Proti Hrvaški smo igrali 40 minut, garali in se trošili tako fizično kot psihično. Bili smo toliko blizu, da je vseskozi obstajalo tudi upanje na preobrat. Košarkarji pred polnočjo niso bili v hotelu, sledila je večerka, ko ješ ob enih zjutraj, težko zaspiš do dveh, treh. Zjutraj je spet treba zgodaj vstati. A bo trening ali ne, treba je imeti normalno kosilo. Vse to vpliva. Kar se tiče Gruzije … Računal sem, da bo dobila Nizozemsko. Gruzija, če izgubi s Slovenijo, je 'out', za njih je konec prvenstva. Nikakor ne morejo premagati Hrvaške ali Grčije, ostane jim le Makedonija, to pa ne bo dovolj. Lahko pričakujemo izjemno motivirane Gruzijce, ki po mojem mnenju niso tako slaba ekipa. Po imenih imajo sedem, osem igralcev, ki so nevarni.
Ker nimajo dolge klopi, bo treba na nosilce vršiti pritisk in jih utruditi.
Ja, seveda. Saj če bomo odigrali tako kot v prvih minutah proti Hrvaški jih bomo pojedli. Tudi Velimir Perasović je dejal, da jih lahko odpihnemo s parketa, če ne bodo pazljivi. V prvih 15 minutah smo jih kar nekoliko prestrašili, težko pa je proti tako kakovostni ekipi zdržati 40 minut. S podobno igro lahko to Gruzijo dobimo. Mislim, da smo dobro pripravljeni. Spomnite se Kopra, ko smo v treh dneh držali visok ritem in nazadnje premagali tudi Italijo. Imeli smo dovolj moči. To je pomembno, proti Gruziji bomo potrebovali dovolj moči. To je zame najpomembnejša tekma na prvenstvu, to sem dejal že pred Hrvati. Prepričan sem, da če dobimo Gruzijo, smo v drugem delu.
Tako je. Fino bi bilo dobiti tekme z Gruzijo, Nizozemsko in Makedonijo. Če dobimo vse tri, bomo vsaj tretji, s tem pa se bomo verjetno izognili Litvi. Dobili bomo potem Latvijo, Češko, Ukrajino ali Belgijo, to pa so vse ekipe, ki jih lahko premagamo tudi s tako oslabljenim moštvom, kot ga ima Slovenija. Uvrstitev v četrtfinale pa je potem zame že velik uspeh.
Tudi Litva letos ni najmočnejša.
Res je, tudi Litva takšna kot je zdaj, ni nepremagljiva. Mogoče pa bi bilo dobro, da njih dobimo in jim vrnemo za svetovno prvenstvo (smeh).
Kako bi ocenili trenutno stanje v slovenski košarki?
Imamo kar nekaj velikih težav. Poleg reprezentance Slovenije je bila Olimpija tista, ki je naprej vlekla voz slovenske košarke. Zdaj že pet let ni osvojila naslov prvaka, normalno, da se pozna tudi neigranje v evroligi. Počasi izgubljamo stik z vrhunsko evropsko klubsko košarko. Kar pa se tiče reprezentance, imamo še vedno igralce, ki nas lahko pripeljejo celo do kolajne. Zdaj manjkajo Goran Dragić, Beno Udrih, ki je odšel na operacijo, Gašper Vidmar, še je tu nekaj igralcev … Še vedno lahko sestavimo zelo spoštovanja vredno izbrano vrsto.
Kaj pa sedanja izbrana vrsta?
Trenutno imamo reprezentanco fantov, ki so se odzvali na vpoklic, Jure Zdovc pa je iz njih naredil dobro moštvo. Fantje se borijo, igrajo drug za drugega, zavedajo se, da v ekipi nimajo zvezde, nekoga, ki bi za seboj potegnil še ostale. To ni niti Zoran Dragić. On je izjemen v paru z Goranom, ki potegne moštvo, njega še posebej. Slovenija mora na tem prvenstvu iskati priložnost predvsem proti Gruziji, Makedoniji in Nizozemski. Imeli smo kar srečo z žrebom, križamo se s skupino D, kjer pa se nahajajo ekipe, ki jih lahko premagamo.
Kako bi primerjali igranje za izbrano vrsto, ko ste bili vi član reprezentance in zdaj?
Resnično smo uživali v igranju košarke in vsak od nas si je želel, da bi igral čim več. Za nas je bil vrhunec vsega, da bi igrali za izbrano vrsto Jugoslavije. Bilo je drugače. Lahko si bil izjemen klubski igralec, a če nisi bil del reprezentance, če se nisi v njej dokazal, potem si težko odšel nekam v Evropo. Danes igralec doseže osem, deset točk, ima še pet skokov in je zvezda. Je že kandidat za NBA in ne vem še kaj. Nekateri govorijo, da se takrat ni igrala obramba. To ni res. Nismo bili fizično tako močni, nismo delali z utežmi, prehrana je bila drugačna, a tehnično, glede na kondicijo smo bili boljši kot številne sedanje reprezentance na EuroBasketu.
Pred dvema letoma ste bili ambasador evropskega prvenstva v Sloveniji. Kaj je prinesel EuroBasket 2013?
Vsi smo pričakovali, da se bo po prvenstvu začel pravi bum slovenske košarke, da bo prišlo do novega vzpona klubov in reprezentance. To se ni zgodilo. Veliko denarja je bilo porabljenega za to organizacijo EP, vedeti pa morate, da se v košarki ne vrti več veliko financ, tako je ostalo manj denarja za klube. Na domačem evropskem prvenstvu smo pričakovali kolajno, bil sem med tistimi, ki so dejali, da peto mesto ni nič posebnega. Tudi ostale ekipe niso bile tako močne, kot so to na primer letos. Morali bi narediti boljši rezultat. Ni bilo teh učinkov, ki smo si jih želeli. A 20 dni je takrat Slovenija živela za košarko, 20 dni so bili ljudje zadovoljni, ne spominjam se, da bi bila kdaj Slovenija tako vesela v mesecu septembru. Za popularizacijo je sicer zelo pomemben rezultat, pri nas je sicer veliko otrok začelo vaditi košarko.
Bilo je super. Po navadi sem bil na teh prvenstvih v vlogi komentatorja in je drugače. Vsega tudi ne slišiš. Zdaj sem bil med njimi, to je, to je … zame res noro doživetje. Tudi to sem doživel, da me niso izpustili iz dvorane, ko sem želel oditi, saj so najprej spustili domov Hrvate, nato Slovence. Bilo je res prav lepo doživetje.
Je bilo veliko selfijev z vami?
Ja, je kar bilo dosti tega. Selfiejev, fotografiranja, druženja, res je bil ful dober občutek. Ti naši navijači so prijazni, srčni ljudje, dejansko vidiš, da prihajajo navijat, spodbujat naše in uživat. Najlepše pa je bilo po tekmi videti, da ni bilo prisotnega nekega razočaranja. Nagradili so jih z aplavzom. Ne smemo biti razočarani, karkoli bo že reprezentanca naredila. To so fantje, ki so prišli in moramo jih podpreti. Če bi bilo kompletni, bi bila morda zgodba drugačna. To mi je bilo všeč. Ljudje so ploskali, jutri bodo prišli spet in navijali. Mislim, da bo tako do konca. Res je bilo super.
Boste na vsaki tekmi?
Ne vem, če čisto na vsaki. Se bom pa pripeljal, ko bom imel možnost.
Ste kričali med tekmo?
Sem ploskal, navijal. Vprašali so me, zakaj nimam zelene majice. Nisem je nabavil, morda jo še bom. Pomembno je le, da smo tu, da navijamo in spodbujamo. Majica ni tako pomembna.
Koliko je bilo srečanj z bivšimi kolegi?
Ogromno sem jih videl, a sem bil tu bolj kot navijač. Tudi nimam potrebne akreditacije, tudi do vas me niso spustili. Sem pa srečal Petra Skansija in Ivico Dukana, z njim sem igral pri Jugoplastiki. Ogromno bo takih srečanj in veliko bo spominov.
Kdo so favoriti prvenstva?
Srbija sodi v ožji krog favoritov, Francija, ki bo domačin zaključnega dela prvenstva, Španija kljub porazu proti Srbiji, med favorite pa uvrščam tudi Grčijo. Tudi Hrvaško, če se bo sprostila in bo izkoristila vso kakovost, ki ji je na voljo.
