Sabonis treniral s slovenskimi otroki

Večkrat ste se pomerili tudi s slovenskimi ekipami in reprezentanco. Kakšni so vaši spomini na te dvoboje?
Tu se je vedno igrala dobra košarka, vedno smo imeli veliko težav. Tudi zdaj ima Slovenija zelo dobro reprezentanco, na vseh tekmovanjih ima lepe možnosti za visoko uvrstitev. Slovenski košarki želim le najboljše.

Koga od slovenskih igralcev se najbolj spominjate?
Zdovc je selektor Slovenije? Ni več? No, najbolj se spomnim Jureta Zdovca.

Zdovc je bil član jugoslovanske izbrane vrste. Kot center Sovjetske zveze ste se večkrat pomerili tudi z Jugoslavijo.
Veliko je bilo teh dvobojev, včasih je zmagala Jugoslavija, včasih mi. Večkrat so se tekme odločale v zadnjih sekundah, bile so tudi zelo nervozne – nikoli ni bilo lahko igrati proti jugoslovanski reprezentanci. Tretji velikan so bile takrat ZDA. Proti Jugoslaviji so mi v lepem spominu ostale zmage na SP v Španiji leta 1986, EP v Grčiji leta 1987 in olimpijskih igrah v Seulu leta 1988. Verjetno pa o tem veste več kot jaz, sam se ne spomnim več dobro.    

V Slovenijo ste prišli, da bi predstavili evropsko prvenstvo v Litvi. Kako bi povabili slovenske navijače v vašo državo?
Vse zadeve bomo predstavili šele jutri, tako da pustimo to vprašanje do takrat.

Mnogi so za vas dejali, da ste organizator igre v telesu centra ...
Morda je moje obvladovanje žoge prišlo od zgoraj, saj nikoli nisem posebej vadil za kaj takšnega. V mlajših selekcijah sem sicer igral na položaju branilca, nato pa sem zelo hitro rastel. V petih letih sem igral na skoraj vseh položajih, končal pa sem na položaju centra. Morda sem bil zaradi tega nekoliko bolj spreten z žogo.

Zakaj ste tako dolgo čakali, da ste zaigrali v ligi NBA?
V karieri sem imel veliko resnih poškodb in sem potreboval kar nekaj časa, da sem se vrnil na parket in zaigral uspešno. Zaradi tega sem se večkrat odločil, da ne odidem v NBA. Leta 1995 je bila zame pravzaprav zadnja priložnost – če takrat ne bi odšel v Portland, verjetno ne bi nikoli zaigral v Združenih državah Amerike, star sem bil namreč že 30 let. Sprejel sem odločitev, nato pa sem v Portlandu ostal sedem let.

Ali še kdaj zaigrate za užitek?
S prijatelji se dvakrat na teden pomerim v igri na en koš. To mi je v veliko veselje.