Dva meseca sta minila od evropskega prvenstva. Kakšni so spomini?
Kar nekaj časa sem rabil, da sem prišel k sebi. Trener mi je namenjal tudi manj treninga, da sem prišel v normalno stanje. Počasi sem se začel zavedati, kaj nam je uspelo, a na žalost nismo imeli časa za veselje, ker smo morali vsi takoj na službeno pot. Ko na primer osvojiš Evroligo, imaš celo poletje pred sabo, uživaš v tem uspehu, mi pa te možnosti nismo imeli. A nas sigurno čakajo prva, druga, deseta obletnica tega uspeha, če bomo to želeli.
Ste si v miru ogledali katero od tekem?
Ko sem prišel domov s sprejema v Slovenski Bistrici, sem si ogledal finale s Srbijo. Pred kakšnim tednom sem ga videl še enkrat na youtubu.
Kaj pa polfinale in ostale tekme?
Ne. Samo finale. Ta je najbolj pomemben.
Katere vaše poteze na EP bi uvrstili v Top 3?
Ne vem. Tista trojka proti Srbiji bi bila številka 1, številka dva morda naslednji napad, ko sem odrinil Ognjena Kuzmića, se vrgel nazaj in zadel, številka 3 pa asistenca Gašperju Vidmarju na tekmi proti Latviji, ko je zabil Kristapsu Porzingisu 'v faco'.
Ste po EP ostali v kontaktih z ostalimi igralci?
Seveda, vseskozi smo v kontaktu. Z vsemi, morda manj z Gapijem (Vidmar, op.p), ki mu uporaba WhatsAppa ne gre najboljše od rok (smeh).
Ste se pogovarjali tudi z Alenom Omićem?
Omić je bil žalosten, ker ni mogel biti del vsega tega. Bil pa je vesel in srečen za nas, ko smo osvojili naslov evropskih prvakov. Njemu je bilo najtežje. V preteklosti je dal ogromno tej reprezentanci in seveda obratno, da se ne razumemo narobe. Odraščal je z vsemi temi fanti, ki so danes tukaj, sigurno mu je žal, da ni del tega. Tudi košarkarska zveza je bila do njega dosti korektna. Tudi za naprej so mu povedali, da bi danes lahko znova bil član reprezentance, jutri pa morda spet ne. On pa ni 'ovca za šetanje', da bi čakal na to, ali bo nekdo prišel, ali pač ne. Alen je spoštovanja vreden igralec, ki je član velikih evropskih klubov, ima lepo pogodbo in je na dobri poti, da postane še boljši. Ima željo igrati za Slovenijo, ampak obstajajo tudi želje z njegove strani glede takšnega udejstvovanja.
Ga pogrešate zunaj igrišč?
Z Alenom sva najboljša prijatelja že vrsto let. Že odkar je prišel v Slovenijo. Zame je njegova družba nekaj posebnega. So pa tudi drugi fantje vsi super, z vsemi se odlično razumem. Nikogar ne bi izpostavljal.
Kot evropski prvaki imate zdaj tarčo na hrbtu.
Sigurno je to, da zrušiš evropskega prvaka, izjemna motivacija za vsako ekipo. Tudi Španija se bo želela oddolžiti za poraz na evropskem prvenstvu, čeprav ne moreš primerjati polfinala s kvalifikacijsko tekmo. Je pa zagotovo neka obveznost za vse nas, potrebno se je dokazovati iz dneva v dan, pokazati, da si najboljši. Smo evropski prvaki, a to je zdaj že preteklost, to je dva meseca nazaj. Zdaj gre že za novo zgodbo, treba je biti pripravljen na novo tekmovanje. To nam daje motivacijo, upam, da tudi navijačem. Upam, da bo dvorana povsem polna proti Belorusiji, Stožice na uradni tekmi že dolgo niso bile do konca napolnjene. Osebno si to želim in mislim, da si to tudi zaslužimo.
Belorusija?
O njih ne vem veliko (pogovor je bil opravljen v ponedeljek; op. p.). Poznam nekatere igralce.
Španija?
Poznamo njihov način igre. Kljub povsem spremenjeni reprezentanci, se način igre pod vodstvom Sergia Scariola ne bo spremenil. Strokovno vodstvo nas bo pripravilo na dvoboj. Znova bo opravilo svoje delo, vsi so izkušeni mački, v to nimam niti najmanjšega dvoma. Zadovoljen bi bil z dvema zmagama.
Pričakujete večjo vlogo, večji pritisk, ker zdaj v ekipi ne bo Gorana Dragića, Luke Dončića ...
Ne. S tem se ne obremenjujem. Tu je še 11 zdravih fantov, ki imajo dve roki in dve nogi. Jaz bom dal svoj maksimum, večina od nas pa ima zelo pomembne vloge v svojih moštvih. Nekateri izkoriščajo to na boljši, nekateri na nekoliko slabši način, dejstvo pa je, da se bo vsak tu podredil reprezentanci. Z mano na čelu. Kdor na to ni pripravljen, tam so vrata in lahko zapusti izbrano vrsto.
So vas igre na Eurobasketu popeljale tudi do odličnega začetka klubske sezone pri pariškem Levallois Metropolitans?
Definitivno. Samozavest je eden najpomembnejših dejavnikov pri športniku in moja samozavest je trenutno ... le nebo je meja. Verjamem v sebe, verjamem v svoje delo in verjamem, da se bo to poplačalo tudi vnaprej.
Kako ste doživljali zanimanje madridskega Reala?
To še vedno doživljam vsak dan. Spremljam novice. Real Madrid je po mojem mnenju največji klub na svetu, tako košarkarski kot nogometni. Seveda je liga NBA nekaj posebnega. Če je nekdo povezan z Realom, se to omenja vsakodnevno. Nazadnje mi je dejala mama, da je imel trener Pablo Laso pred nekaj dnevi intervju in je govoril tudi o meni. To se pojavlja. Če bi imel kaj podpisano, bi bil verjetno že v Madridu.
Kako pa na vas gledajo v Franciji? Je zdaj drugače, ko ste evropski prvak?
Seveda. Vsekakor je več spoštovanja z vseh strani. Tudi na primer pri navijačih. Ko jim to povedo, se vsi želijo fotografirati s tabo. Tisti, ki pa to že vedo, pa imajo prav tako drugačen odnos.
Ste si ogledali kakšno nogometno tekmo PSG-ja?
Nisem še bil, bom pa sigurno šel na kakšno tekmo. Želel sem iti na tekmo med PSG in Bayenom, a nisem prišel do vstopnic. Sigurno pa si bom ogledal kakšno tekmo.
Čakate na letno karto pri Realu?
Bomo videli (smeh).
