Na mizi ste imeli kar nekaj ponudb. Zakaj ste se odločili za Olimpijo?
Zadovoljen sem, da so te reči za mano. Zadnjih 14 dni nisem imel miru. Odločitev v bistvu ni bila težka. Zakaj Olimpija? Ta je velik izziv za vsakega trenerja, predvsem slovenskega. Pretehtala je tudi bližina doma, naveličal sem se že potovanj po nekdanji Jugoslaviji. Tretji razlog pa je bila zelo hitra in konkretna ponudba Olimpije. Po obisku predsednika Janija Möderndorferja in vršilca dolžnosti direktorja Matevža Zupančiča smo se hitro dogovorili. Čaka nas ogromno dela, začnemo že jutri.
Kakšno sezono si želite?
Vsak trener ima svoj način dela, svojo filozofijo. Vsekakor si želim, da bi igrali košarko, ki bi v Stožice privabila navijače, a hkrati prinašala rezultat.
Kaj vam je ponudil klub? Kakšne so zahteve?
Pomembno je, da prihajam v okolje, kjer se razmišlja normalno. Kjer ni nenormalnih ambicij, vsi stojimo na realnih tleh. Treba je nadaljevati z delom, ki ga je Olimpija začela že lani. Treba je vzgojiti mlade košarkarje, vrniti gledalce v dvorano in v slovenskih razmerah vrniti naslov v Ljubljano.
Znani ste po delu z mladimi.
Ti mladi fantje so za zdaj le nadarjeni igralci. Zelo hitro pa pride meja, ko ne bodo več mladi, ampak samo še dobri ali slabi. Morali se bodo dokazati. Priložnost bodo dobili, delali bodo veliko, na igrišču pa pokazali, koliko so res vredni.
Zakaj le enoletna pogodba?
Kot trenerju mi ni pomemben rok pogodbe. Če si uspešen, se pogodba podaljšuje, če ti ne gre, pride le do težav za eno ali drugo stran, če je pogodba dolgoročna.
V bistvu gre za mlado in perspektivno ekipo, ki pa jo vseeno še čaka ogromno dela. V naslednjih dneh se bom z vsemi igralci pogovoril na štiri oči. Povedal jim bom, kaj od njih pričakujem, želim pa tudi slišati njihovo mnenje. Da vidim, kako oni razmišljajo in dihajo. Zagotovo bo moštvo potrebno dopolniti še s kakšnim slovenskim igralcem, po možnosti takšnim, ki bo vsaj podobnega letnika. Videli bomo, kaj je na tržišču in kaj se da dobiti. Želim, da bi bilo moštvo vsaj 80 odstotkov sestavljeno že v juniju, nekaj mest, predvsem za tujce, pa si moramo pustiti za pozno poletje. Takrat bo na trgu več košarkarjev in tudi morda po nižji ceni. Treba bo pripeljati dva ali tri prave tujce, na tem področju pa ne smemo storiti napake.
Kaj pa tisti, ki jim je potekla pogodba?
Tudi med tistimi, ki so ostali brez pogodbe, so zanimivi igralci. Če ne drugače, jih bom poskušal dobiti na telefon. Z vsakim igralcem se je treba pogovoriti in videti, kakšne so možnosti za njegov obstanek. V naslednjih 14 dneh bo marsikaj več jasnega. Najprej se bom pogovoril z igralci, ki imajo pogodbo, a tudi tistimi, ki nimajo pogodbe, vendar obstaja želja po sodelovanju.
Za Emirja Sulejmanovića se zanima tudi Barcelona.
S Sulejmanovićem, njegovim očetom in agentom sem se že pogovoril. Naša velika želja je, da ostane in prvo profesionalno pogodbo podpiše z Olimpijo. Razložil sem mu svoje poglede in kaj od njega pričakujem. Če bo želel podaljšati z Olimpijo, so vrata odprta.
Se obetajo spremembe v strokovnem štabu?
Morda ga bomo malce prevetrili, osvežili. A zdaj je to še težko komentirati. trener Olimpije sem šele nekaj ur.
Čaka vas še delo makedonskega selektorja. Kako bo to vplivalo na priprave Olimpije?
To ne bo prvič, da sem trener kluba in reprezentance hkrati. Menim, da delo v klubu ne bo trpelo. Pomočnikom bom dodelil naloge, EP je v Sloveniji, vseskozi bom blizu in menim, da je to najmanjši problem.
Številni slovenski reprezentanti, ki ste jih vodili, so bili zadovoljni z vašim delom. Bo poskušala Olimpija koga izmed njih vrniti v klub?
Zagotovo obstajajo košarkarji, ki bi bili zelo interesantni za ekipo, a je veliko vprašanje, če imamo dovolj denarja za njih.
Kako ste se razšli z makedonskim klubom, ki vas je želel zadržati?
Pri MZT vsekakor niso bili navdušeni, a v športu ni veliko sentimentalnosti. Vsi smo profesionalci, pojasnil sem jim, zakaj odhajam. Moram reči, da sem bil izjemno zadovoljen s sedmimi meseci, ki sem jih preživel v klubu. Dosegli smo več, kot so pričakovali. Navijali so, da ostanem, a pretehtala je Olimpija, bližina doma.
zdej pa po prvaka k mi ze smrdijo te dolencki pijandure so in nic vec