V reprezentanci je tokrat kar nekaj mladih košarkarjev.
Vsi na evropskem prvenstvu (EP) ne bodo nastopili. Zaenkrat je na seznamu 16 imen, na EP jih bo nastopilo 12. V to akcijo smo krenili tudi z mislijo na prihodnost slovenske košarke. Pred dvema letoma smo ob koncu tednov trenirali z mladimi igralci in zdaj so tu. Verjamemo vanje. V Slovenijo tokrat ne bo prišlo kar nekaj zvezd, čas je za spremembo generacije, za neke nove obraze. Tudi Slovenija ne bo mogla živeti le na nekaterih starejših košarkarjih. Treba je misliti na jutri.
Omenili ste manjkajoče zvezdnike. Je to morda priložnost za Slovenijo?
Prvenstvo bo zelo izenačeno, vsak lahko premaga vsakega. Tudi na papirju slabše reprezentance lahko presenetijo favorite. Velika moštva, na primer Španija in Francija, so precej oslabljena, druge ekipe pa so se dobro okrepile z nekaterimi ameriškimi igralci, ki so dobili potne liste posameznih držav.
V preteklosti so se postavljali zelo visoki cilji. Kako je pred tem prvenstvom? Kakšen cilj ima Slovenija?
Cilji na prejšnjih prvenstvih niso bili realni. A kasneje jih nismo želeli spreminjati in dajati vtis, da se česa bojimo. V Litvi je v reprezentanci manjkalo sedem košarkarjev. Sedem najboljših po rejtingu. Klub temu je bil cilj kolajna; to je bilo nerealno. Kot trener ne potrebujem alibijev. Ta reprezentanca lahko zelo dobro dela in trenira; naredil bom vse, da bo tako. Ene reči tem fantom ne morejo vzeti niti sodniki ali kdo drug – borbenosti. Ko se moštvo zaveda, kako pomembna je ena žoga, lahko postane velika ekipa.
Je morda potem bolje, da ni nekaterih zvezd?
To je lahko druga stran – s tem se lahko poveča povezanost moštva. Ta reprezentanca bi bila s Tonijem Kukočem iz njegovih najboljših dni zagotovo kandidat za zlato kolajno. Le z enim nadarjenim človekom se lahko vse spremeni. A takšnega igralca nimamo. Naše delo je, da iz teh fantov izvlečemo najboljšo možno igro in rezultat.
Kakšen je vaš komentar glede Bena Udriha?
Nikoli ne komentiram odločitev posameznih igralcev. A če me sprašujete, ali je dobro, da manjkata dva od najboljših petih slovenskih igralcev, to zagotovo ni tako. Ni dobro. Morda celo trije, če sem priključimo še Sašo Vujačića. A glede tega ne bomo jokali. Delali bomo in verjeli. Osebnih odločitev igralcev pa ne bom komentiral.
Obstaja še kakšen rezervni seznam, če pride do poškodb na pripravah?
V tem trenutku ne. Nebojša Joksimović je bil na primer že na mojem prvem seznamu za Litvo 2011, a nato mi je pošteno dejal, da ne more priti zaradi družinskih razlogov. V prejšnji sezoni sva se znova srečala in izrazil je željo igrati za Slovenijo. Bil je na čakalni listi. Ker Beno ni prišel, sem se odločil zanj. Če bi se Beno odločil drugače, ga ne bi bilo v reprezentanci.
Se bo ob odsotnosti Erazma Lorbka igrala nekoliko hitrejša košarka? Goranu Dragiću je takšna igra zelo všeč ...
Tega mu nihče ne brani. Za hitro košarko potrebuješ žogo, da razviješ protinapad. V Litvi smo dosegali po 20 točk iz protinapadov. Ima vso pravico, da igra hitro. Je izjemno hiter košarkar. Zame je fantastično, če lahko igraš run and gun košarko. To je bila od prvega dne moja filozofija, vendar je ob neuspešnem protinapadu treba znati igrati tudi drugače.
Osebno čutite pritisk slovenske javnosti?
Seveda. S pritiskom živim že zadnjih 30 let. Nenavadno je, ko tega pritiska ne čutim, takšen položaj me celo moti, saj sem se zelo navadil na nekatere okoliščine v mojem življenju. Vem, kaj pričakuje slovenska javnost.
