V ligi NBA igrajo trije slovenski košarkarji. Jih poznate?
Hmmmm ... Resnično ne bi vedel, kdo so.
Eden izmed njih ima za dekle Marijo Šarapovo.
Aha. Počakajte malo! Igra za ekipo New Jersey Nets, ali ne? Saša, Saša, Saša ... Vujačić. Zelo dober košarkar in prijeten fant. Všeč mi je njegova igra. Kdo sta preostala dva?
Beno Udrih in Goran Dragić.
Seveda, Beno in Goran Dragić. Kje je že zdaj Dragić?
Iz Phoenixa je bil zamenjan v Houston.
Da, da, seveda. Spominjam se zabijanja, ki ga je Derrick Rose izvedel prek Dragića (smeh). Pravzaprav so mi vsi trije zelo všeč. Imajo veliko potenciala in hitrost, gre za odlične branilce. Predvsem mi je všeč Udrih. Je levičar, ki zna zadeti koš, je odličen podajalec. Beno mi je zelo všeč.
Tudi sami ste že zaigrali proti Sloveniji – na svetovnem prvenstvu na Japonskem leta 2006.
Verjetno sem večino tekme le gledal, tako kot vi. Le da sem jaz sedel na klopi ob parketu. Na tistem svetovnem prvenstvu smo imeli slabega trenerja, bil sem le gledalec. Želim si, da bi takrat igral precej več.
Na olimpijskih igrah v Pekingu ste osvojili zlato. Boste zaigrali tudi na igrah v Londonu?
Vsekakor bi zelo rad zaigral v Londonu. Edini cilj je ubranitev zlate kolajne. Vedno mi je v veliko čast, da lahko na takšnih tekmovanjih zastopam svojo državo.
Kaj pa Tim Duncan?
Imate prav. A Tim Duncan je edina izjema. V zadnjih desetih letih res ni veliko visokih igralcev, ki jim je uspelo v ligi, če so dolgo igrali na univerzi. Prepričan sem, da mi univerzitetna košarka ne bi pomagala pri razvoju; pravzaprav verjamem, da bi bil zaradi nje precej slabši košarkar. Zame je bila odločitev, da preskočim NCAA, idealna, a tako ni v vseh primerih. Sam sem že prej osvojil osnovno košarkarsko znanje, imam odlične delovne navade, ob sebi pa sem imel tudi prave ljudi. Vsekakor se za predčasni odhod v ligo NBA nisem odločil zaradi denarja, vedno sem si želel postati eden od najboljših košarkarjev na svetu. To je bil moj cilj.
Kot mladenič ste si zastavili sedem ciljev, ki si jih želite izpolniti v življenju. Vam uspeva? Izpolnili ste že cilja, da osvojite prvenstvo srednjih šol in postanete prvi izbor na naboru.
Pravzaprav si vsako leto zapišem nove cilje. Kar nekaj sem jih že izpolnil. Trikrat sem bil najboljši obrambni igralec lige, večkrat sem bil uvrščen v prvo petorko, vsako leto sem tudi med kandidati za najkoristnejšega igralca ... Imamo veliko ciljev. Pred vsako sezono si jih zapišem nad posteljo, tega nisem nehal početi.
Kateri je bil vaš najslajši in kateri najtežji trenutek v karieri?
Najslajši vsekakor igranje v velikem finalu lige NBA, najtežji pa poraz v tem finalu (smeh). Finale je resnično življenjska izkušnja. Ne samo igranje v njem, temveč tudi sama pot do njega. V finalu Vzhoda smo premagali Cleveland, čeprav nam ni nihče pripisoval možnosti za uspeh, le krog prej smo presenetili tud Boston ... Vsa pot, ko smo v dobrem in slabem držali skupaj, je bila izjemna. A nato smo v finalu izgubili. Bilo je zelo težko, še zlasti ker smo pokleknili na svojem parketu. Tega ne bom nikoli pozabil; vsaj do takrat, ko si bom lahko nadel šampionski prstan.
Kaj je potrebno za osvojitev naslova v ligi NBA?
Predvsem ne gre le za nadarjenost. Obe ekipi, ki zaigrata v finalu, imata te dovolj. Predvsem gre za kemijo v ekipi, bojevitost in voljo, da se skupaj trudiš za naslov. Prav zato je v tokratnem finalu zmagal Dallas. Vsi vemo, da ima Miami največ talenta v celotni ligi, a Mavericks so igrali kot pravo moštvo. Po mojem mnenju je to najpomembnejše.
