Dragić za ESPN: "Moji boki hitrejši zaradi nogometa"

Pri zmagi proti Chicagu ste dosegli 21 točk z 12 meti, petimi asistencami, štirimi ukradenimi žogami, blokado in le eno izgubljeno žogo in prekrškom. Kako je bilo?
Veste, bila je težka tekma, prejšnjo noč smo izgubili proti Indiani. Vedeli smo, da bomo morali odigrati izjemno tekmo v Chicagu. To nam je uspelo. Vsi so igrali dobro. Ogromno nam je pomagala tudi klop. Za nas je bilo izjemno dobro, da smo dobili tisto tekmo.

S fanti ste igrali zelo dobro proti nekaterim najboljšim NBA-ekipam, kot so Bulls, Thunder in Spurs. Zakaj ste tako dobri proti takšnim ekipam?
Ne vem. To je zares težko vprašanje. Mislim, da nas vse te velike ekipe motivirajo, saj igramo proti res velikim igralcem. S takšnim odnosom moramo igrati vsako tekmo. Dobro smo igrali doma, ampak v gosteh nismo tako uspešni. Ne vem. Vse te ekipe so izjemne, so že v končnici. Poskušamo zmagati na kar največ tekmah.

Ali imate občutek, da imate izjemno priložnost, če bi se v končnici pomerili z eno od teh ekip?
Seveda, definitivno. Zdaj se borimo za osmo mesto, s tremi ali štirimi ekipami. Vemo, da bomo, če pridemo v končnico, igrali proti Oklahomi ali San Antoniu. To bodo za nas zares težke tekme, ampak še vedno imamo možnosti. Oklahomo smo premagali dvakrat, San Antonio prav tako, in to bo zanimiv dvoboj.

Videl sem vas igrati četrto tekmo finala zahodne konference v Phoenixu proti Lakers leta 2010. Se spomnite te tekme?
Ja, ja, seveda. To je bila moja prva tekma končnice. Za nas je bila to ogromna zmaga. Na žalost smo izgubili serijo proti Lakers. Toda res so bili posebni trenutki v moji karieri.

Športniki po navadi rečejo, da je bila to le še ena tekma, ampak kako lahko v takšnem trenutku uporabiš kaj takega? Vam pride prav?
Tista tekma? Veste ... Zdaj poskušam trdo delati vsak dan. Če odigram nekaj posebnih tekem, potem imam tudi nekaj dobrih tekem v končnici. Zdaj, ko pogledam nazaj, lahko vidim, da sem sposoben marsičesa. Veste, mogoče je bilo tisto moje drugo leto v ligi. Še vedno sem se moral prilagoditi NBA. To, da imaš za seboj nekaj ogromnih tekem, je zelo pomembno za samozavest.

To se bo morda slišalo neumno. Vem, da morate profesionalni košarkarji trdo delati, trenirati in veliko potovati, za mnoge med nami pa je košarka le zabava. V takšnih trenutkih se zdi, da mora biti zares zabavno.
Vložiti moraš veliko trdega dela, še posebej pred sezono. Vadiš dvakrat na dan po pet ali šest ur, da si potem pripravljen na sezono. S tem si lahko v dobri formi. Ko se sezona začne, je veliko potovanja. Vsako noč spiš v drugi postelji, drugem hotelu, drugem mestu. Težko je. Ampak ko prideš na parket, pozabiš na vse težke trenutke. Poskušaš samo uživati in igrati igro, ki jo imaš rad.

Torej je vsaka tekma zabavna?
Ja! Definitivno! Vsaka tekma je zabavna. Mogoče na nekaterih tekmah ne igraš tako dobro, izgubljaš za 20 točk, a še vedno je tekma. Končati jo moraš in se pripraviti na naslednjo.

Nekaj je letos pri Rockets: najprej Kyle Lowry, zdaj vi ... Organizatorji igre pod Kevinom McHalom dosegajo visoke številke, kar je nekaj, česar se ne spominjam pod Rickom Adelmanom. Je kaj drugače pri McHalovem sistemu, kar vam omogoča lažje doseganje visokih številk?
Bil sem pri Suns, kjer smo igrali "run-and-gun". Potem sem bil mesec s trenerjem Adelmanom. Sistem je bil res drugačen. Trener McHale je še bolj drugačen. Od priprav naprej je govoril, da bomo morali popraviti obrambo. Vsak trening je bilo 100 %, ne, 80 % časa namenjenaga obrambi. V napadu imamo veliko fantov, ki lahko zadenejo, žoga se pomika okoli in mislim, da je vsak nevaren za doseganje koša, kar stvari močno olajša za vse.

Ali imate dovoljenje, da ustvarjate z žogo, če vidite priložnosti?
Ja, ja. Kevin mi je dal veliko svobode. Vsem je dal svobodo. Na igrišču lahko narediš, kar hočeš, ampak biti moraš pameten in igrati za druge. Če vidim priložnost, iz katere lahko zadenem, potem lahko zadenem.

EPA

Če bi morali izbirati med Thunder in Spurs, imate svojega favorita?
Ne. Obe ekipi sta veliki. V tej sezoni igrata izjemno.

Koga boste dobili?
Vesel bom, če bomo prišli v končnico. Od tam naprej pa bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Odrasli ste v Sloveniji, kajne?
Da.

Kolikokrat vas ljudje vprašajo, ali ste s Slovaške?
Ooh, velikokrat. To se zgodi velikokrat. Ne vem, kolikokrat. Smešna zgodba: ko sem igral za slovensko mlado reprezentanco na evropskem prenstvu na Češkem in je igrala naša himna – veste, pred tekmami igrajo himne –, je bila naša zastava slovaška in ne slovenska.

Ojoj.
To je bilo precej neprijetno in težko za nas.

Mislim si, da se je verjetno kdo zaradi tega zadrl na nekoga.
Oh, ja. Vsi smo bili jezni.

In odigrali so celo himno, medtem ko ste vi morali stati tam?
Himna je bila slovenska, zastava pa je bila slovaška.

Nekega stažista so po tem morali odpustiti.
Verjetno, ne vem.

To je grozno. Kakšno je bilo vaše otroštvo v Sloveniji?
Veste, bilo je čudovito. Imam mlajšega brata. Moja mama in oče sta bila izjemna. Najprej sem igral nogomet, potem sem začel s košarko. Bil sem le otrok, ki je ves dan igral košarko zunaj s prijatelji. Šel v šolo, spet igral košarko, potem, če sem imel priložnost, sem se zbudil ob dveh ali treh zjutraj, da bi gledal nekaj NBA-tekem.

Kako ste jih gledali? Jih redno prenašajo po televiziji?
Imeli smo športni program, ki je, morda enkrat ali dvakrat na teden, prenašal NBA-tekmo.

Katere igralce ste najraje gledali?
Definitivno Michaela Jordana. Potem Allena Iversona. Steva Nasha. Jasona Kidda. Vse te organizatorje igre. Potem sem dobil priložnost, da igram s Stevom, kar je bilo res nekaj neverjetnega in posebnega v moji karieri.

In oba sta začela kot nogometaša.
Ja. Veste, začel sem z nogometom, potem pa sem si poškodoval nogo. Po moji poškodbi so vsi moji prijatelji igrali košarko. Tako sem se odločil, da bom igral tudi jaz.

Koliko let ste imeli?
Star sem bil 12 let.

Ali veliko mladih Slovencev igra košarko?
Ja, še posebej v moji soseski. Igrali smo več različnih športov. Bejzbol, hokej, nogomet, košarko, vse na ulici. V Evropi je prvi šport nogomet, potem košarka. Veliko otrok začne igrati nogomet, potem pa po nekaj časa zamenjajo šport.

Ko se vrnete v Slovenijo, vas prepoznajo na ulici?
O ja, to je majhna država, veste. Samo dva milijona prebivalcev. Če igraš nogomet ali košarko ali si nasploh športnik, te ljudje prepoznajo, ker je država majhna.

Gotovo je veliko otrok, ki igrajo košarko zaradi vas, kajne?
Ne vem. Upam! Ko sem bil še majhen in sem treniral pri majhnem klubu, sem imel to priložnost. Vsako poletje je k nam prišel Rašo Nesterović in treniral z nami. Ko sem bil otrok, mi je to ogromno pomenilo. Upam, da bom sam storil enako to ali naslednje poletje, samo da bi lahko treniral z otroki in jim tako dal priložnost, da bi vadili skupaj.

Kakšno je stanje vaše pogodbe?
Po tem letu sem prost igralec, brez omejitev.

Ooooooooh! Ste že veliko razmišljali o tem?
Pred sezono. Ampak zdaj ... Zdaj igramo. Dobivam veliko minut in igram dobro. Nočem misliti na to. Poskušam se le osredotočiti na vsako tekmo, dati sto odstotkov za svojo ekipo, igrati trdo, kot je mogoče. Videli bomo, kaj se bo zgodilo po tej sezoni.

To je kljub vsemu veliko negotovosti, kajne?
Ja. Ampak tudi to je del športa.

Koliko ste stari?
25.

To je dober čas, da si prost igralec.
Ja.

Vam je igranje nogometa v mladosti kaj pomagalo pri košarki?
Mislim, da je. Še posebej moje bočno gibanje. Moji boki so morda malce hitrejši. Ne vem. Ko igraš nogomet, moraš biti zelo dober s svojimi nogami. Rekel bi, da mi je to zelo pomagalo.

Ste igrali nogomet s Stevom?
Oh, ja. Izjemen je. Mislim, da bi lahko bil profesionalni nogometaš, če bi hotel.

Na neki dobrodelni tekmi v New Yorku me je prešinilo, da so nogometaši izjemni v tem, da vidijo, kako se bo odvila akcija, prepoznajo odprto pot pri zelo veliki hitrosti.
Ja. Nogometno igrišče je zelo veliko. Moraš podati v prazen prostor. Pri košarki je igrišče tako majhno, da nimaš veliko prostora za podaje. Toda pri nogometu moraš prodirati z žogo in videl sem Steva, kako počne norosti z nogometno žogo. Bil sem zares osupel. Verjetno bi lahko igral tudi profesionalno.

Česa vas še nisem vprašal, pa bi mi radi povedali?
Ne vem. Ko sem igral v Evropi, sem vedno igral hitro. Moji trenerji so mi govorili umiri se, umiri se. V Evropi je košarka drugačna. Moraš opraviti štiri ali pet podaj, potem lahko šele zaključiš akcijo. Ampak, veste, kot otrok sem sanjal o NBA. Ko sem prišel sem, sem od svoje prve tekme, prvega treninga vedel, da mi ta igra ustreza, ker rad igram hitro. V ZDA sem zares srečen, srečen pa tudi zato, ker lahko igram v NBA.