"Najboljši je bil Krešo"

Skansi se je v svoji trenerski kerieri srečal s številnimi odličnimi igralci, tudi pod njegovim vodstvom pa so vadili izjemni košarkarji. "Najboljši igralec, ki sem ga treniral je bil Krešimir Ćosić. Imel sem ga bolj za prijatelja kot igralca, ki vadi pod mojo taktirko. Takoj za njim bi uvrstil Dražena Dališagića, sledijo pa jima številni igralci. Morda bi izpostavil še Vinnyja Del Negra, Tonija Kukoča, Dražena Petrovića, Dina Radjo, Jurija Zdovca ... Gotovo sem izpustil še koga, ki bi ga lahko uvrstil med najboljše. Imel sem srečo, da sem lahko delal s tako vrhunskimi igralci. Vsi so prispevali velik delež k moji uspešni trenerski poti, nasploh so obogatili moje življenje in vsem sem zelo hvaležen. Brez njih bi mi težko uspelo."

Starejši ljubitelji slovenske košarke se spominjajo sijajnih uspehov ljubljanske Olimpije , ki je bila konec šestdesetih let prejšnjega stoletja ena najboljših ekip v tedaj izjemno kakovostni jugoslovanski ligi. Ljubljančani so svoj šesti in tudi zadnji naslov v Jugoslaviji osvojili v sezoni 1969/70, naslednje leto pa so državni prvaki postali košarkarji Jugoplastike. Iva Daneua , Aljošo Žorgo in Boruta Bassina so zamenjali Ratko Tvrdić , Damir Šolman in Petar Skansi . Zadnji je v dresu "žutih" odigral le 12 sezon, v tem času pa postal tudi svetovni prvak (1970) in podprvak (1967), evropski podprvak (1965) in dobitnik srebrne kolajne z olimpijskih iger leta 1968 v Mehiki. Za jugoslovansko reprezentanco je odigral 111 tekem.

Svetovni prvak v Ljubljani
"Veliko časa je preteklo od moje igralske kariere in težko se spominjam vseh stvari. Seveda mi je v posebnem spominu ostalo svetovno prvenstvo v Ljubljani, ko sem z reprezentanco Jugoslavije osvojil zlato kolajno. To je bil največji uspeh v moji karieri," se svojih igralskih dni spominja Skansi. Ta je bil na svetovnem prvenstvu v Ljubljani na vrhuncu svojih moči, izbran pa je bil tudi v najboljšo peterko prvenstva. Center, ki so ga krasile predvsem inteligenca, moč in gibljivost, je že naslednje leto z Jugoplastiko osvojil državno prvenstvo, v sezoni 1971/72 pa je svojo ekipo popeljal v finale Pokala državnih prvakov. Tam je Splitčane po sumljivih sodniških odločitvah premagal italijanski Ignis iz Vareseja.

Skansi je svojo trenersko kariero končal v novomeški Krki. Vodil je tudi Jugoplastiko, italijanske klube Scavolini, Honky, Reyer, Banco di Roma in Benetton ter grški PAOK. © ABA

Kariera ob parketu
Že pri 29 letih se je Skansi odločil zaključiti igralsko pot in se posvetiti trenerski karieri. "Imel sem priložnost postati trener v matičnem klubu in prepričan sem bil, da je to moja prihodnost," pove Skansi, ki se je zelo hitro znašel v novi vlogi. Pod njegovim vodstvom so Spličani tako v naslednjih letih osvojili pokal in državno prvenstvo ter dvakrat tudi Pokal Radivoja Koraća. "Imel sem srečo, da sem bil na pravem mestu ob pravem času. Ni važno, če si mlad ali star. Najpomembneje, da si postaviš visoke cilje in jih potem poskušaš doseči čim prej. V svoji trenerski karieri sem treniral kar nekaj velikih klubov, večino pa sem jih prevzel, ko še niso sodili med najboljše. Uspelo mi je ravno zato, ker sem si postavljal velike cilje," meni Skansi. Ta je nato vodil še kopico italijanskih klubov, med njimi tudi Scavolini, Fortitudo in Benetton, grški PAOK, za svoj največji trenerski uspeh pa šteje olimpijske igre v Barceloni 1992. Takrat je z reprezentanco Hrvaške osvojil srebrno odličje. V finalu je naše južne sosede ugnal le ameriški Dream team.

Povezan s Slovenijo
Skansi je svojo trenersko kariero zaključil prav v Sloveniji. V sezoni 2003/04 je namreč sedel na klopi novomeške Krke . Že pred tem je Slovenija postala njegova druga domovina, v Ljubljani namreč živi že od leta 1984. "Zdaj spet več časa preživim v Splitu kot v Ljubljani, pred tem pa je bilo obratno. Glavno slovensko mesto je bilo bližje ostalim evropskim prestolnicam, kjer sem imel številne poslovne partnerje. V Sloveniji sem bil lastnik salona za pohištvo in lokala v Domžalah," je povedal Skansi. Kot pravi Dalmatinec, rojen je bil leta 1943 na Braču, zdaj veliko časa prebije na svoji barki in križari po Jadranskem morju.