Robert, kaj vam pomeni nastop na bližajočem se svetovnem prvenstvu (SP)?
SP je največje tekmovanje v nogometu. Za nas bo velika čast, da bomo na njem nastopili in predstavljali svojo državo. Želimo pa izpolniti svoje cilje. Kot svojega prvega se spominjam SP v Italiji leta 1990. Tudi sam sem zbiral sličice.
Ali za katero izmed reprezentanc stiskate pesti?
Vedno so mi bili všeč Argentinci. Morda tudi zato, ker je oče strasten navijač Brazilije, sem pa sem želel biti proti njemu.
Ste se morda na SP želeli pomeriti prav z njimi?
Vedeli smo, da bomo dobili enega izmed favoritov. Žreb nam je namenil Angleže, ki imajo visoke cilje in so med kandidati za sam vrh. Sam pa sem si res želel Argentince. Poleg nas so zame glavni favorit za končno zmago. Od njih veliko pričakujem in jih bom poskušal tudi podrobneje spremljati.
Na sredini igrišča pa boste torej bitko bili z Angleži. Kdo izmed njihovih vezistov je igralec po vašem okusu?
Težko je izpostaviti posameznika znotraj tako kakovostne reprezentance. O njih je brezpredmetno izgubljati besede, saj gre za same vrhunske igralce. Če pa že vztrajate, mi je najbolj všeč Steven Gerrard.
Pred nekaj dnevi je Ukrajinec Andrej Voronin angleške branilce označil za umazane. Se strinjate z njim?
Ko nekdo omeni, da so branilci umazani, je treba povedati, na kakšen način. So umazani, a v pravem smislu. Njihovo delo je, da branijo svoje barve in svoj gol. Tu ne vidim nič spornega. Glede na druge branilce ni velikih razlik; tudi naši uporabljajo take prijeme. V nogometu je treba biti tudi umazan, a da ne bo pomote – v mejah normale.
Slovenijo boste v Južnoafriški republiki vodili kot kapetan ...
To, da sem lahko kapetan slovenske reprezentance, je velika čast. To delo opravljam z veseljem in ponosom. Imam nekaj večobveznosti, a sem se s tem dobro spopadel. Nobenih težav ni in to pričakujem tudi v prihodnosti. Za slovensko reprezentanco želim igrati čim dlje in na najvišji ravni.
Priprave pred SP so dolge. Imate tudi dva otroka; kako težko je prebiti toliko časa stran od družine?
S tem se je treba sprijazniti. Seveda ni lahko. Težko mi je, a smo v reprezentanci prava klapa. V takšnem okolju je potem vse lažje. Vsi se zavedamo pomembnosti svetovnega prvenstva, zato moramo biti povsem osredotočeni na delo.
Kako sicer razbijate monotonost v prostem času med pripravami?
V našem kadru je 26 igralcev in vsak ima svoje navade. Nekateri se zabavajo s playstationom, drugi s kartami, nekateri ob skodelici kave … Sam se najbolj sprostim v dobri družbi. V playstationu nisem v vrhu. Zaradi družine tudi v zasebnem življenju nimam veliko časa za takšne stvari.
Glede na to, koliko časa kot poklicni nogometaš prebijete na poti, morate imeti najbrž zelo razumevajočo partnerico?
Seveda. Mislim, da moramo vsi igralci pohvaliti svoje punce in žene, ki se morajo – tako kot mi sami – odpovedati marsičemu. Vendar ko se odločiš, da boš nogomet igral poklicno, se moraš teh stvari zavedati in se s tem spopasti. Pri teh stvareh nimamo večjih težav, vse je stvar značaja. Tu gre velika zasluga tudi našim partnericam.
Robert Koren
Sem pristaš tetovaž in jih imam kar nekaj. Nastale so z določenim razlogom in imajo svoj pomen. Vse mi veliko pomenijo. Podrobnosti bi težko razlagal. Tatu ti mora nekaj pomeniti, saj boš z njim živel do konca življenja. Bomo videli, če si bom omislil še kakšnega. Niti prej jih nisem načrtoval. Vse je mogoče.
Prav tako je vse odprto glede vaše nogometne prihodnosti. Zapuščate namreč angleški West Bromwich Albion. Kam vas bo vodila pot?
Do prvega julija sem še član West Bromwicha, a je že znano, da v tem klubu ne bom nadaljeval kariere. Tega mi je žal, saj sem se ga navadil; imel sem dober odnos z navijači, vendar pa življenje teče naprej. Treba je gledati v prihodnost in že se veselim novih izzivov. Za zdaj pa glede svojega naslednjega kluba ne morem povedati ničkonkretnega. Za to skrbita moja agenta, sam pa sem osredotočen le na svoje delo v reprezentanci.
