Kopitar: Najraje bi zaigral z bratom Gašperjem

Kakšne so zadnje informacije iz ZDA, kjer ligi NHL grozi lockout (prenehanje vseh dejavnosti, op. p.)?
Nič ni novega. Vsaj po mojih informacijah ni bilo nekih pogovorov med vodilnimi v ligi in našim sindikatom. Zdaj je zadnji teden, ko se še lahko sklene dogovor, in menim, da se bodo začeli intenzivnejši pogovori. Če do teh ne pride, vsi vemo, kakšen je scenarij. Pogovore bom spremljal iz Slovenije. Menim, da nima smisla iti v ZDA, če se nato izkaže, da kolektivna pogodba ne bo podpisana. To bi bila izguba časa. Če bo prišlo do dogovora, se bom seveda hitro odpravil čez lužo.

Kakšni so načrti, če bodo odpadle vsaj prve tekme v ligi NHL?
Nič še ni konkretnega. Imam nekaj možnosti. Prva je, da bi zaigral na Švedskem, če bodo Švedi odprli ligo za kratkoročne pogodbe. Pridružil bi se bratu Gašperju pri ekipi Mora IK. Če to ne bo mogoče, bi prišla v poštev tudi kakšna Švica. A je težko kaj reči. Pred nami je težek teden čakanja, nato pa bo treba hitro spakirati stvari in se pripraviti na devet mesecev igranja v NHL. V nasprotnem primeru pa bo prav tako treba hitro zaigrati v Evropi.

Ste pri morebitnem iskanju kluba v Evropi odvisni od agenta ali bo to predvsem vaša odločitev?
Odločitev bo moja. Odšel bom tja, kjer bi rad igral. Najbolj me vleče h Gašperju, ker še nikoli nisva igrala skupaj. To bi bila dobra izkušnja za oba. To je vsekakor prva opcija.

Kaj bi lockout pomenil za igralce?
Morda za nekatere niti ne bi bilo slabo, ker smo res imeli dolgo sezono. Seveda se vsi zavedamo, da bi obe strani izgubili predvsem na finančnem področju. Pri starejših lockout bolj vpliva na kariero, pri nas v srednjih letih pa nekoliko manj. Pred sedmimi leti je bilo podobno, starejši igralci pa so se borili tudi za mlajše. Zdaj je enako. Smo velika skupina in držimo skupaj. Zaupamo glavnemu pogajalcu Donaldu Fehru. Prepričan sem, da smo igralci realni.

Ste dobili kakšno povabilo, da bi sodelovali na pogajanjih?
Vabilo dobijo vsi igralci. Verjetno bi bilo tudi zame dobro, če bi se udeležil kakšnega sestanka, a po dolgi sezoni preprosto nisem imel veliko časa. Da bi sedel na avion, preletel toliko in toliko ur, nato pa se čez tri dni vrnil domov, bi me samo motilo pri pripravah na novo sezono.

Kje so trenutno vaši soigralci?
Menim, da jih je večina na svojih domovih. Z nekaterimi sem govoril in še nihče se ni vrnil v Los Angeles. Izjema so le nekoliko starejši igralci, ki imajo otroke, ti pa so morali v šolo.

V prejšnji sezoni je bil košarkarski lockout v ligi NBA. Kar naenkrat ste bili glavni klub v Los Angelesu.
Hokejisti smo kar navijali, da bi trajalo še nekaj časa in bi tudi mi dobili nekaj pozornosti. A nikomur ni lahko, ne smeš biti tako sebičen. Med vsemi tremi ekipami – med nami, Lakersi in Clippersi – obstaja neko spoštovanje in nikomur ne privoščiš ničslabega.

Težave se v športu pojavljajo tudi v Sloveniji. Kaj menite o problemih jeseniškega hokeja?
Za hokej to, da Jesenice trenutno nimajo članske ekipe, zagotovo ni dobro. Vsi se zgražajo nad dogodki, a podrobnejših informacij nimam. Letos sem bil v Podmežakli le enkrat, ko sem prijatelju iz ZDA pokazal, kje sem drsal, ko sem bil majhen. Naredila sva le hiter ovinek.