Za komaj 17-letno Mašo Pucelj je naravnost neverjetno leto 2023. Potem ko je v dresu Calcita iz Kamnika postala slovenska državna prvakinja, je s slovensko mladinsko reprezentanco prepričljivo slavila na Olimpijskem festivalu evropske mladine, nato s slovensko člansko reprezentanco nastopila na svojem prvem evropskem prvenstvu in igrala celo v kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah, medtem ko je leto zaključila s priznanjem za najboljšo slovensko odbojkarico leta 2023.
Aja, skoraj bi pozabili ... V najelitnejšem odbojkarskem tekmovanju na svetu, sloviti ligi prvakov, je s svojimi predstavami proti najmočnejšim ekipam sveta očarala evropsko odbojkarsko javnost, ki se preprosto ne more načuditi, kakšen odbojkarski dragulj skrivamo na južni strani Alp.
Svoj izjemen talent je potrdila tudi na četrtkovi tekmi lige prvakov, ko je v petem krogu tekmovanja v Hali Tivoli gostoval turški Fenerbahče, v tem trenutku verjetno najmočnejša (zagotovo pa najdražja) ekipa na svetu. Toda Maša in soigralke se niso ustrašile zvenečih nasprotnic, temveč so ekipo, ki v letošnji ligi prvakov še ni izgubila niza, pošteno namučile in kljub porazu z 0:3 (21, 17, 19) prikazale vrhunsko predstavo.
"Mislim, da je bila res kar dobra tekma. Sploh na začetku smo jih res pritisnile, potem pa nam je mogoče zmanjkalo nekaj te koncentracije, ker smo prišle že tako daleč. Na žalost nam je padla ta koncentracija, ker smo sicer odigrale res super tekmo, sploh glede na kvaliteto nasprotnika. Seveda bi si želele doseči še več, ampak glede na nasprotnika, smo zelo zadovoljne z našo predstavo," je bila po tekmi Pucljeva navdušena nad predstavo Kamničank, čeprav ostaja malo grenkega priokusa, potem ko so naše odbojkarice sredi prvega niza celo vodile z rezultatom 14:10.
Čeprav že drugo leto zapored igra na najvišjem nivoju in ji tekme proti najboljšim igralkam sveta niso več tuje, pa so zvezdnice Fenerbahčeja na mlado 17-letno Pucljevo vseeno naredile globok vtis. "To je zame res neverjetna priložnost, da lahko igram proti takšnim igralkam. Da se lahko na igrišču primerjam, kje sem, v primerjavi z najboljšimi. Da sploh dobim priložnost pri teh letih igrati proti takšnim igralkam, se mi zdi res neverjetno. Zelo sem vesela, da sem dobila priložnost, da lahko igram takšne tekme."
Pucljeva je bila tudi na tekmi proti Fenerbahčeju najuspešnejša napadalka v vrstah Calcita, saj je proti zvezdniški zasedbi dosegla kar 11 točk, več jih je na tekmi zbrala le Brazilka Ana Cristina, ki je bila z 19 točkami nerešljiva uganka za kamniško obrambo. Mlada Žužemberčanka v dresu Calcita je tako znova dokazala, da je iz pravega testa, da se ji ne zašibijo kolena niti takrat, ko na nasprotni strani stojijo največje zvezdnice svetovne odbojke. "Mogoče je malo treme pred kakšno takšno tekmo vendarle še prisotno, ampak počasi sem se že navadila. Sem že drugo leto v Calcitu, za mano je že nekaj napornih tekem. Morda sem prvo leto res začutila, da je to nek nov nivo, da se je treba nanj najprej privaditi, zdaj pa sem se že vajena takšnih tekem, katere lahko brez težav odigram po svojih najboljših močeh."
V letošnji izvedbi lige prvakov so v družbi že omenjenega Fenerbahčeja, poljskega Budowlani Lodža in nemškega Potsdama Calcitovke tudi osvojile prvo zgodovinsko točko slovenskih ženskih ekip v ligi prvakov. Na domači tekmi s Potsdamom so pošteno namučile nemškega velikana, ki je zmago slavil šele po petih nizih, pa še zadnji odločilni niz se je končal na razliko. Čeprav so Kamničanke z osvojeno točko spisale novo poglavje slovenske odbojke, si želijo novega mejnika in prve zmage. Priložnost za to bodo imele v naslednjem krogu, ko se bodo Potsdamu poizkušale maščevati za nesrečni poraz iz Tivolija. "Seveda smo vse zelo vesele, da smo v družbi takšnih ekip osvojile to prvo točko, res pa smo bile tako blizu zmage, da smo vseeno malo žalostne glede tiste tekme. Ker smo jih v bistvu že imele, na koncu pa je zmanjkalo malo sreče. Jim bomo vrnile v Nemčiji!"
Tako v zaključku prvega niza proti Fenerbahčeju, kot na tekmi proti Potsdamu, kot tudi na obeh tekmah z Lodžem, so bile Kamničanke do samega zaključka nizov zelo blizu tekmicam, nato pa se je predvsem pokazala neizkušenost slovenskih odbojkaric. Te v primerjavi z omenjenimi tremi klubi, ki igrajo v treh izmed najmočnejših štirih evropskih lig, preprosto ne igrajo dovolj težkih tekem, kjer bi bile vajene napetih in težkih končnic. V zadnjih letih so namreč Kamničanke razred zase v slovenskem prvenstvu, srednjeevropska liga je precej izgubila na kvaliteti in z izjemo tekem lige prvakov jim manjka težkih tekem. "Mogoče nam res manjka teh težkih tekem, da se navadimo na takšne nasprotnice, da znamo odigrat tiste ključne žoge. Da držimo koncentracijo do konca. Proti Fenerbahčeju smo se recimo prehitro zadovoljile s tem, da smo osvojile toliko točk in se dobro upirale, tako da nam je zbranost v zaključku padla."
Iz domačega Grosuplja k serijskim državnim prvakinjam
Nadarjena Pucljeva je že pri vsega rosnih trinajstih letih v vrstah Grosuplja igrala za prvo člansko moštvo, njen talent pa ni ostal neopažen in ni ga bilo kluba, ki si ne bi želel mlade Maše v svojih vrstah. Njene usluge si je poleti 2022 zagotovil serijski slovenski prvak zadnjih let, Calcit iz Kamnika, ki pa vse do prihoda Pucljeve ni veljal za klub, ki bi mladim ponudil pravo priložnost, pač pa se je v boju za primat v državi zanašal na izkušene igralke in številne tujke. Toda Pucljeva je verjela vase in svojo kvaliteto, njena odločitev pa se je na koncu izkazala za več kot pravilno. "V bistvu smo res kar nekaj časa razmišljali, če je prava odločitev, da podpišem za Calcit. Na koncu smo se odločili, da tvegamo in upamo, da dobim priložnost. In v bistvu se je na koncu super izšlo, od samega začetka sem igrala praktično vse tekme, tako da smo zadeli z odločitvijo."
Prva sezona Pucljeve v novi ekipi je bila precej turbulentna, saj je ekipo najprej vodil Gregor Rozman, po neuspehu v slovenskem pokalu in srednjeevropski ligi pa je uspel ekipo nekako stabilizirati Gašper Ribič, s katerim je Pucljeva prišla tudi do sedaj največje lovorike svoje kariere, naslova državnih prvakinj. Ribič se je nato umaknil, pred letošnjo sezono pa je trenersko mesto zasedel Bruno Najdič, za katerega lahko mirne duše rečemo, da gre za največje slovensko trenersko ime na področju ženske odbojke. "Moram reči, da je naš nov trener zelo drugačen od prejšnjega, smo se ga morale na začetku kar navaditi, je bolj temperamenten, kot smo bile vajene. Ima drugačen način treninga, drugače nas vzpodbuja in temu smo se na začetku morale privaditi. Toda mislim, da nam ta nov pristop koristi in zelo pomaga, vsaj glede na to, kako letos igramo."
Calcit je namreč letošnjo sezono začel zelo suvereno, v domačem prvenstvu je še neporažen, na petnajstih tekmah je izgubil vsega dva niza, zagotovljeno ima tudi mesto na zaključnem turnirju srednjeevropske lige, v ligi prvakov je prišel do zgodovinske točke. Pod Najdičem ekipa resnično deluje odlično, pomembno vlogo pri tem pa ima še ena Mašina soigralka, saj je vrste Calcita po nekaj letih igranja v tujini okrepila najboljša slovenska podajalka in dolgoletna reprezentantka Sara Najdič, ki v letošnji sezoni poveljuje napadu Kamničank. Seveda je kemija med podajalko in najboljšo napadalko znotraj ekipe še kako pomembna. "Sara je res super, že v reprezentanci sva se super ujeli. Nas vzpodbuja, da kakšen nasvet, nas postavi na pravo mesto, ko je treba, nas skrega, ko je treba ... Res je tista taprava, odlična je."
Ekipa se je glede na lansko sezono precej spremenila, saj so klub z izjemo kapetanke Anđelke Radišković zapustile vse tujke, ekipo pa sta pred sezono poleg Najdičeve okrepili blokerka Lara Rituper in sprejemalka Asja Šen, pred dnevi pa se je v klub vrnila dolgoletna blokerka Lucille Charuk, prišla pa je tudi še ena slovenska reprezentantka na poziciji sprejemalke Julija Grubišić Čabo. Kamničanke imajo tako letos zelo močno ekipo, sestavljeno iz skorajda samih slovenskih igralk, manjša kriza je le na poziciji korektorja, kjer je po odhodu Fatoumatte Sillah zazevala precejšnja luknja. Toda vsestranska Pucljeva, ki se sicer najbolje znajde na poziciji sprejemalke, je letos večkrat dokazala, da lahko tudi sama odlično pokrije to pozicijo, če je potrebno. "Ja, malo nam res manjka pravi korektor, ampak že iz lanske sezone sem vajena, da menjavam med obema položajema. Ni mi problem igrati tudi te pozicije, obenem pa se mi zdi, da tako tudi sama rastem kot igralka. Tako imam več različnih napadov, napadam iz različnih položajev in to mi zagotovo koristi pri mojem razvoju."
Pred kratkim je glavni trener ekipe Najdič Pucljevo v pogovoru za Sportklub označil za "izjemen talent", a je hkrati izjavil, da je seveda še daleč od izdelane igralke in da je pred njo še veliko dela. A da ga veseli, da se tega zaveda. "Res je še veliko stvari, ki se jih da še izboljšati. Vedno je prostora za napredek. Lahko še izboljšam igro v bloku ter igro v polju in zaščiti. Mislim pa, da iz dneva v dan, iz treninga v trening, rastemo in izpopolnjujemo naše pomanjkljivosti."
Pri 16 letih že ključni člen slovenske reprezentance
V karieri Maše Pucelj ima prav posebno mesto leto 2022. Takrat je namreč prestopila iz Grosuplja h Calcitu, obenem pa je pri vsega 16 letih prejela svoj prvi vpoklic v člansko reprezentanco Slovenije. "To je bilo res nekaj neverjetnega in sem izjemno hvaležna, da sem dobila to priložnost, da sem lahko že pri teh letih zaigrala za našo člansko reprezentanco. Z največjim veseljem sem se seveda odzvala. Res sem vesela, da sem dobila priložnost, da sem lahko igrala in delala z vrhunskimi trenerji in igralkami, s pomočjo katerih sem še dodatno napredovala. Da dobiš takšno priložnost, se ne zgodi vsak dan," se je Pucljeva s ponosom spominjala poletja 2022, ko je dobila vabilo s strani italijanskega strokovnjaka na slovenski klopi Marca Bonitte, da se pridruži slovenski reprezentanci.
Po nekaj slabših letih je ta nova generacija slovenskih igralk ob pomoči izkušenejše Najdičeve in kapetanke Saše Planinšec ponovno začela nizati lepe rezultate. Kar nekoliko presenetljivo je Slovenija suvereno osvojila prvo mesto v svoji kvalifikacijski skupini, tudi pred zelo močnim Azerbajdžanom, in si po nekaj letih premora ponovno zagotovila nastop na evropskem prvenstvu, na katerem je tudi pokazala nekaj zelo dobrih predstav. Prav tako se je zaradi zadnjih uspešnih rezultatov toliko povzpela po mednarodni lestvici, da si je izborila celo nastop v kvalifikacijah za olimpijske igre. Tudi tam Slovenija ni bila zgolj turist, temveč je prišla do dveh odmevnih skalpov in tekmovanje zaključila na šestem mestu v skupini.
In ves ta čas je bila Maša kljub svoji mladosti ena izmed nosilk slovenske igre in najpomembnejših igralk. "Zame največji trenutek v reprezentanci je bil zagotovo nastop na evropskem prvenstvu, kjer smo igrale proti samim dobrim ekipam. Še posebej sem si zapomnila tekmo proti Poljski, ker sem bila srečna, da lahko igram proti tako dobri ekipi. Seveda sem si zapomnila odločilno tekmo proti Ukrajini. Žal nam ni uspelo, a je bila tako velika in pomembna tekma, da si jo bom zagotovo za vedno zapomnila."
So se pa v zadnjem letu in pol v slovenski reprezentanci uveljavile številne mlade igralke, na katerih bo še mnoga leta stala igra slovenske reprezentance. Navsezadnje je Mašina generacija slavila na nedavnem Olimpijskem festivalu evropske mladine, poleg Pucljeve v ligi prvakov v dresu francoskega Mulhousa blesti prav tako 17-letna Mija Šiftar, na poziciji blokerja pri Novi KBM Maribor Branik se odlično razvija Nika Milošić ... "Ja, mislim, da se me 'tamlade' kar trudimo, da bo slovenska reprezentanca v dobrih rokah, da je svetla prihodnost tudi naše ženske reprezentance."
Odbojkarska žoga ji je bila praktično položena v zibelko
Mlada Žužemberčanka sicer prihaja iz odbojkarske družine, njen oče Rok Pucelj, trener pri odbojkarskem klubu ATK Grosuplje, je namreč nekdanji odlični igralec odbojke. Dobi Maša pred tekmami tudi s te strani kakšen nasvet? "Ja, pred tekmo zagotovo pride kakšen nasvet. Ati vedno reče kakšno vzpodbudno besedo, tudi mami. Oba me zelo vzpodbujata. Tudi po tekmi je po navadi kakšen komentar, če je bilo dobro, slišim 'v redu, super', če pa gre za slabšo tekmo, pa po navadi v stilu 'v redu, nimaš kaj', kritike niso prehude, ampak včasih pa tudi kakšna mora biti."
Njenega očeta se je zaradi energije na igrišču in dinamita v roki prijel vzdevek "Petarda". Prav zlahka pa bi enak vzdevek dobila tudi njegova hčerka, ki po določenih lastnostih na igrišču zelo spominja na svojega očeta. "Ja, to sem že parkrat slišala, da bi lahko tudi mene klicali 'Petarda'. To sem seveda dobila po očetu. Upam, da bom kmalu upravičila ta vzdevek, oziroma da si bom zaslužila, da me tako začnejo klicati."
Maša pa ni edina predstavnica dinastije Pucelj, na kateri bo v prihodnosti stala slovenska odbojka. Ima namreč mlajšo sestro Niko Pucelj, ki igra za ATK Grosuplje in je prav tako že na radarju nekaterih največjih slovenskih ekip. "Ja, tudi moja sestra igra odbojko. Super ji gre, zelo napreduje, v zadnjem času se je zelo izboljšala. Upam, da bo tudi ona enkrat del reprezentance, da pokaže, kaj vse zna."
Sestri Pucelj pa sta zgolj naslednji produkt odbojkarskega fenomena, ki se mu reče Žužemberk. Naselje s približno tisoč prebivalci namreč velja za pravo valilnico odbojkarskih talentov. Poleg Roka Puclja iz Žužemberka prihajajo še številni nekdanji in sedanji odbojkarski reprezentantje. Kaj, za vraga, jedo v tem Žužemberku? "Žužemberk je pač Žužemberk. Vsi si mislijo, en tam majhen kraj, na koncu pa iz njega pridejo sami najboljši. Če si iz Žužemberka, si že zmagal (smeh)."
Maši je bila tako kot zavedni Žužemberčanki in hčerki odbojkarja žoga za odbojko praktično položena že v zibelko. Čeprav pri mnogih športnikih vidimo, da so se v mlajših letih ukvarjali s številnimi športi, preden so izbrali pravega, pri Maši ni bilo nobenega dvoma. "Odbojka je bila moj šport že od malih nog. Z očetom sem vedno hodila na njegove treninge, tekme, potem pa me je enkrat vzpodbudil, da naj se pridružim enemu treningu z mlajšimi. Tam sem nato igrala, igrala in to se nekako ni nehalo, tako da igram še danes."
Ob Mašinih predstavah se včasih kar pozabi, za kako mlado dekle v resnici gre. Mlada Calcitova odbojkarica namreč še vedno obiskuje srednjo šolo, natančneje 3. letnik Gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika, smer predšolska vzgoja. In kako ji uspe uskladiti šolske obveznosti in naporne treninge? "Šolo in treninge je kar težko usklajevati, ker imamo zjutraj treninge, potem so tu tekme, letalska potovanja, vmes me celi teden ni v šolo. To je manjša težava, ampak mi profesorji zelo pomagajo, vse se da z njimi dogovoriti, tako da večjih težav s šolo nimam, mi kar gre." Prostega časa ob takšnem urniku seveda ni veliko. "Ko imam kaj prostega časa, grem najraje domov, k družini. Sicer pa se predvsem poizkušam spočiti, takrat večinoma spim."
Čeprav zdaj že nekaj časa igra proti najboljšim igralkam sveta, pa ima mlada Žužemberčanka še vedno določene idole, katere si želi posnemati. "Veliko je igralk, ki so res dobre. Izpostavim lahko (Melisso) Vargas. Sicer pa je dosti igralk na zelo visokem nivoju, katerega bi si sama želela nekoč doseči. Veliko različnih igralk mi je za zgled."
Sedemnajstletna odbojkarica Calcita pa ima kljub svoji mladosti tudi jasno postavljene cilje ... "Zagotovo si nekoč želim igrati v Italiji ali Turčiji. Tudi tale današnji nasprotnik mi je kar všeč, ne bi imela nič proti (smeh). Si pa res želim, da bi nekoč igrala za najboljše klube iz držav, kot sta Italija ali Turčija, da bi nekoč zaigrala za tako močno ekipo, kot je bil današnji nasprotnik."
Maša, če nadaljuješ s takšnimi predstavami in trdim delom, je le nebo meja!
