Legendarni belgijski as Tom Boonen je kolesarski javnosti najbolj poznan kot štirikratni zmagovalec dirke Paris–Roubaix (2005, 2008, 2009, 2012) in trikratni osvajalec Tour of Flanders (2005, 2006, 2012), mnogim pa se je v spomin vtisnil tudi po hudi nesreči leta 2015 na dirki v Abu Dabiju, v kateri je med drugim utrpel zlom lobanje, kar mu je, kot se je kasneje izkazalo, rešilo življenje.
Okrevanje je potekalo relativno hitro in uspešno, vseeno pa mu je padec pustil trajne posledice, kot je denimo tinitus oziroma šumenje v ušesu, ki se lahko razvije kot posledica poškodbe glave ali spremenjene možganske aktivnosti.
Kolesarja, ki je v nesreči izgubil zavest, se zatem ovedel in trenutek kasneje ponovno omedlel, so po padcu nezavestnega prepeljali v bolnišnico, kjer se je zdravil več dni, preden so ga spustili nazaj v domovino.
Po napovedih zdravnikov bi moral okrevati šest mesecev, a je bil že osem tednov po nesreči spet na kolesu.
"Po nekaj minutah sem se ovedel in pričel teči kot nor, očitno sem instinktivno poskušal zbežati, nato sem spet izgubil zavest. Ko sem se naslednjič prebudil, sem bil v rešilcu. Imel sem možganske krvavitve, pretres možganov in počeno lobanjo. Ne spominjam se prav dobro, to so mi povedali kasneje."
"Dva tedna sem preživel na intenzivnem oddelku. Ni bilo povsem jasno, ali se bom izvlekel oziroma kakšne bodo razsežnosti mojih možganskih poškodb. A zlom lobanje mi je rešil življenje. Ker je potekal vzdolž ušesa, je kri lahko uhajala in ni bilo takšnega pritiska na možgane. Na koncu sem se izognil trajnim pškodobam možganov in v celoti okreval. Posledice čutim samo na sluhu, a to me je v bistvu rešilo, sicer me ne bi bilo več tukaj."
"Že na intenzivni negi mi je nenehno brenčalo v enem ušesu. To me je spravljalo ob živce, zato se obrnil na zdravnike. Za ušesom sem imel še vedno krvni strdek, zato sem upal, da bo zvok izginil, vendar ni. V Belgiji sem poskusil vse, da bi se znebil tinitusa. Obiskal sem tudi več specialistov. Lahko bi se odločil za operacijo, toda zagotovil ni bilo. V skrajnem primeru bi lahko oglušel, zato sem to idejo opustil. Poskušal sem na vse možne načine. Tudi slušni parat za nevtralizacijo brenčanja, a je bil preveč intenziven. Že najmanjši zvoki so zveneli kot hrup. Samo da je otrok odvrgel šolsko torbo, že sem izgubil živce. Nisem dolgo zdržal. Najbolj so mi pomagale malenkosti, kot so na primer čepki za ušesa, z njimi se je brnenje preselilo bolj na sredino glave."
"Z veliko trpljenja sem se prebil skozi okrevanje, in to hitreje od pričakovanj. Napovedali so mi šestmesečni počitek, preden bom sploh lahko začel trenirati. Šest mesecev po padcu sem bil na startu dirke Paris–Roubaix. Osvojil sem drugo mesto," je s ponosom dejal danes 44-letni belgijski šampion.
