Na kolesarski dirki po Franciji bodo danes vladale izredne razmere. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo temperatura povzpela do 40 stopinj Celzija, zato mnogi menijo, da bi bilo današnjo 202,5 kilometrov dolgo 15. etapo na jugozahodu Francije smiselno skrajšati ali celo odpovedati.
Profesionalno kolesarstvo ima protokol za ekstremne vremenske razmere, v preteklosti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer dirke že prekinjene ali odpovedane, a, kot poroča cyclingnews.com, se zdi, da so na Touru pripravljeni sprejeti vročinski val.
Združenje profesionalnih kolesarjev (CPA) oziroma njihov predstavnik na dirki Pascal Chanteur se je sicer na to temo sestal s kolesarji, vodstvom njihovih ekip in prireditelji, iskali so rešitev za pomoč kolesarjem, toda o morebitnem skrajšanju ali odpovedi etape se niso dogovorili.
Po poročanju Cyclingnewsa naj bi organizatorji obljubili gasilce z vodnimi razpršilci ob sami progi, s katerimi bodo hladili kolesarje in cesto, medtem ko bodo komisarji dirke zamižali na eno oko, če bodo kolesarji številne prazne plastenke odmetavali na območju, kjer to sicer ne bi bilo dovoljeno. Prav tako bo kolesarjem dovoljeno sprejeti okrepčilo do zadnjih 10 kilometrov dirke, in ne 20, kot je sicer po pravilih. Prav tako se vzpodbuja gledatelje, da kolesarjem ponudijo osvežitev. Tudi časovna zapora pa ne bo tako stroga, kot bi bila sicer.
"Razmere bodo za vse enake," je zadevo pokomentiral Tadej Pogačar, ki pa si je več kot očitno želel, da bi peklensko vročo etapo vendarle skrajšali. "Morali bomo dovolj hladiti naša telesa. Mislim, da si nihče ne želi dirkati pet ur po 40-stopinjski vročini. Mislim, da to sploh ni zdravo za nas."
Če se temperatura zraka vrti nad 38 stopinjami Celzija, potem asfalt doseže celo temperaturo 60 stopinj Celzija. Absolutni rekord Dirke po Franciji še vedno drži etapa iz Jure leta 2010, ko se je temperatura asfalta povzpela celo do 63 stopinj Celzija, medtem ko se pričakuje, da bi danes lahko podrli ta rekord.
Ubežniki ali sprint?
15. etapa od Rodeza do Carcassonna (202,5 km) bo sicer bržčas namenjena ubežnikom, lahko pa bi etapno zmago lovile tudi sprinterske ekipe. Slovenski as Tadej Pogačar je sicer namignil na morebitni napad, a med favoriti glede na traso vseeno ni pričakovati razlik.
"Glede na moje karakteristike je bolje, da sem v vlogi tistega, ki lahko napada. Na vrsti je etapa do Carcassonna, mogoče poskusimo že v njej. Noge so v redu, tudi počutim se dobro, ekipa je na mestu in komaj že čakam Pireneje," je z nasmeškom na obrazu razlagal 23-letnik s Klanca pri Komendi.
V skupnem seštevku ima Danec Jonas Vingegaard (Jumbo-Visma) 2:22 minute naskoka pred Pogačarjem (UAE Team Emirates). Tretji je še naprej Britanec Geraint Thomas (Ineos Grenadiers), ki pa si je v soboto nabral nekaj več zaostanka in je zdaj 2:43 minute za vodilnim.
Po odstopu Primoža Rogliča, ki je pred startom današnje etape zasedal 21. mesto, ob Pogačarju tako nastopajo le še trije Slovenci. Jan Tratnik, Matej Mohorič in Luka Mezgec so si doslej nabrali velik zaostanek in bi tako vsaj prva dva lahko glede na traso poskusila z begom. Za zdaj sta bila v tej nameri neuspešni. Mezgec pa bo zagotovo opravljal delo za svojega nizozemskega sprinterja
Šlo bo sicer za še eno tranzicijsko etapo proti Pirenejem, ki se bo končala v Carcassonnu, kjer je lani rekord 34. etapnih zmag izenačil Britanec Mark Cavendish. Slednjega letos ni na Touru, podobno etapo pa bi lahko tudi tokrat dobil kdo od sprinterjev. To je odvisno predvsem od sestave ubežne skupine in ritma kolesarjenja v peklenski vročini.
Letos ni bilo prav veliko priložnosti za sprinterje, tako da so si slednji zagotovo označili današnjo etapo, pa čeprav je 202,5 kilometrov dolga trasa od Rodeza do Carcassonna vse prej kot ravna.
Gre za precej razgibano traso, na kateri izstopata predvsem dva vzpona, oba tretje kategorije. Najprej kolesarje pričaka 4,4 kilometre dolg d'Ambialet s povprečnim naklonom 4,6 %, medtem ko je prvemu vzponu zelo podoben tudi 5,1 kilometer dolg vzpon na Cammazes ob povprečnem naklonu 4,1 %.
Slednjega kolesarji prečkajo skoraj 50 kilometrov pred ciljem, nato sledi še nekaj razgibanega terena, krajši spust, medtem ko je zadnjih 13 kilometrov skorajda povsem ravninskih. Če bodo le sprinterske ekipe uspele nadzorovati pobeg, je trasa kot ustvarjena za sprint glavnine.
Do sedaj smo na letošnji Dirki po Franciji videli le dva čisto prava sprinta, na katerih sta se za najhitrejša izkazala Nizozemca. Druga etapa je tako pripadla Fabiu Jakobsenu, medtem ko je naslednji dan slavil Dylan Groenewegen. Oba dni je na drugem mestu končal Wout van Aert, ki bi lahko po napornem delu za svojo ekipo ponovno dobil proste roke v lovu na etapno zmago.
Poleg omenjene trojice na papirju za najmočnejše sprinterje letošnjega Toura veljajo še Caleb Ewan, Jasper Philipsen, Peter Sagan, Alberto Dainese, Mads Pedersen ter Danny van Poppel, seveda pa med glavne favorite za današnjo zmago spadajo tudi mojstri za pobege, med katerimi bi težko našli boljšega kolesarja od Mateja Mohoriča. Morda pa se mu danes končno izide.
Zadnja etapa pred prostim ponedeljkom se bo začela ob 13.15, organizatorji pa najboljše v cilju pričakujejo nekaj pred 18. uro.
Helikopter s skropilnikom pa bodo vsi prehlajeni ;-)
Primož se je odlčil prav. Tour je postal gladiatorsko tekmovanje. Danes se bodo favoriti izželi do konca.