Na jutrišnjih volitvah bo glasovalo 99 delegatov iz različnih športnih zvez pod okriljem olimpijskega komiteja. Ker glasovi delegatov iz zvez olimpijskih športov štejejo dvojno, bo vseh oddanih glasovnic 133. Za zmago je potrebna večina, torej 67 dobljenih glasov.
Osnovni izziv je to nadaljevati in obdržati visok položaj, kar se tiče množičnih vrhunskih rezultatov. Treba je povečati število ljudi, ki se ukvarja s športom. V Sloveniji se 64 odstotkov prebivalcev stalno ali pa vsaj občasno ukvarja s športom, kar je zavidljiv podatek. Po tem smo boljši od sosedov, zaostajamo le za skandinavskimi državami. Ampak poglejmo stvar iz nasprotne perspektive – 36 odstotkov ljudi se ne ukvarja s športom. Pristop k športu spreminja splošna družbena situacija. Tisti ljudje, ki se ne ukvarjajo s športom, so za družbo potencialno breme.
Napovedali ste kontinuiteto, po drugi strani pa velike spremembe. Ste lahko bolj specifični?
Treba je graditi koncept, ki bo slovenski šport peljal naprej in ki bo omogočal to, da držimo dosežene pozicije. Obstaja pa cela vrsta problemov. Pri moštvenih športih praktično noben slovenski klub ne more kupiti najboljših igralcev, ker so njihove cene na mednarodnem trgu previsoke. To bi lahko spremenili z radikalno preusmeritvijo k regionalnim ligam, kot je denimo jadranska liga. To je edini način, na katerega lahko dvignemo kvaliteto in ne izginemo v povprečju. Treba je prevetriti sistem financiranja, imamo premalo javnih sredstev za šport. Države EU v povprečju namenjajo 28 odstotkov javnih sredstev za šport, 72 odstotkov je zasebnih virov. V Sloveniji je ta procent okoli 19 odstotkov, torej gre za izjemno odstopanje. Poleg tega pa bo zelo pomembno, da te objekte, ki smo jih v zadnjem obdobju zgradili kar veliko, zdaj vzdržujemo. Vzdrževanje je najboljša investicija. Usoda takih držav, kot je Slovenija, je, da poleg kljubovalnosti in veliko vloženega truda, svojo majhnost kompenzirajo še z znanjem. Vlagati moramo v izobraževanje na športnem področju.
Prej ste omenili, da naš komite spada med boljše v Evropi. Po čem to sklepate?
Predvsem glede na naše dimenzije. Dva milijona ljudi, skromna sredstva, dosegamo pa rezultate, ki so vrhunski. Primerljivi smo z velikimi narodi. Že absolutno, kaj šele proporcionalno.
Janez Kocijančič
V proračunu ZZZS je treba zagotoviti sredstva. Ta niso tako ogromno breme, kot če nam recimo športnik zaradi neustreznih pregledov umre na tekmovališču ali pa se trajno poškoduje. Kar se tiče sklada, pa takole – če želimo tiste športnike, ki imajo predispozicije za doseganje vrhunskih rezultatov nekam pripeljati, jim moramo nuditi vse možne pogoje. In to v najobčutljivejšem obdobju med prestopom iz mladinskih vrst med člane. Začne se s štipendijami, konča s skladom vrhunskih športnikov.
Bi bil ta sklad namenjen vsem športom ali le nekaterim?
V nogometu bi bile te naše stimulacije nepotrebne in smešne, ker so igralci bolj cenjeni. Poglejmo primer Anžeta Kopitarja: za sedemletno pogodbo je dobil 44 milijonov evrov, kar je več od proračuna vseh naših športnih zvez in OKS skupaj. Podpreti je treba tiste športe, ki niso izrazito komercialni oziroma zgrajeni na principu klasičnega profesionalizma.
Zakaj se zavzemate za to, da vodstvene strukture v slovenskem športu temeljijo na amaterizmu oziroma prostovoljstvu?
To je temeljni princip v organiziranosti mednarodnega športa. V Sloveniji imamo preko 7200 društev in 68 državnih zvez in menim, da tako ogromnega mehanizma ni mogoče vzdrževati na profesionalnem principu. V ospredju morajo biti ambicija, plemenitost, športna predanost.
Kakšen je proračun OKS?
V letih, ko so na sporedu OI, je ta proračun večji. Giblje se med 3,2 in štirimi milijoni evrov.
Okoli plačila kotizacije za Eurobasket 2013 pri nas je nastal velik zaplet. Kako ste vi to videli?
Videl sem izračun za organizacijo, ki bi bil za Slovenijo izrazito rentabilen. Vendar ni nujno, da tisti, ki denar dá, ta sredstva dobi nazaj. Tu seveda mislim na vlado.
Kaj je Sloveniji prineslo vaše delovanje v vrhu Mednarodne smučarske zveze?
Praktično v vseh tistih športih, kjer si to želimo, smo prišli v železne programe. To pomeni, da vsako leto gostimo tekme v Kranjski Gori, Mariboru, Pokljuki, Planici. Postopoma se je uveljavila Rogla. Takega statusa nimajo recimo Čehi, Hrvati, Bolgari, pa se vsi zelo trudijo, da bi ga imeli.
Kako potekajo priprave na OI v Londonu?
To bodo povsem drugačne igre kot v Pekingu. Tam so potrošili 31 milijard evrov, proračun v Londonu je bistveno manjši. Kitajci so se pred svetom želeli postaviti kot nova velesila, zahtevali mesto za mizo, pri kateri se odloča o svetovnih športnih vprašanjih. Pri Angležih pa to ni problem. Igre bodo dobro organizirane, a veliko manj pompozne.
Na položaju ste že 19 let, kar gre nekaterim ljudem močno v nos. Kaj porečete na očitke, da t. i. predsedniki "fosili" v letih kadrovanja le nakradejo denar in so v sedlu skoraj dosmrtno?
Vsi mi, lahko potrdim še za Šešoka in Zavrla, delujemo povsem amatersko. Seveda, predsednik bi bil lahko tudi kdo drug, je pa res, da si človek z leti “v sedlu” ustvari neko pozicijo in avtoriteto. Kritika me ne moti, samo naj se potem pogleda rezultate. Če hočemo ali pa ne, je šport v tem trenutku najuspešnejši del slovenske družbe. Če nas v svetu po čem poznajo, je to prav po športu. Je to slučajno? Jaz mislim, da ne.
