"Ko tekmujem sem Američanka, a v srcu tudi Slovenka"

Lila Lapanja je hči nekdanjega slovenskega smučarja Vojka Lapanje, ki se je leta 1991 preselil v Združene države Amerike in si nato ustvaril družino. Za enaidvajsetletnico iz Nevade, katere kariero je zaznamovala tudi dolgotrajna poškodba hrbta, bi bil to premierni nastop na Zlati lisici, saj je do sedaj nastopila zgolj na štirih slalomskih tekmah za svetovni pokal. Do edinih točk se je prebila v Flachauu, kjer je zasedla 23. mesto. V tekoči slovenščini nam je po odpovedi tekme odgovorila na nekaj vprašanj.

Vaš oče je nekdanji smučar. Ali ste od njega nasledili ljubezen do smučanja?
Ja, prav on me je navdušil nad smučanjem. Je tudi tukaj na tekmi. Celotna očetova družina me je prišla spodbujat.

Očetova družina izvira iz Zvirč pri Tržiču. Jih pogosto obiskujete?
Ja, zelo. Že kot majhna sem prihajala sem, kjer sem na počitnicah preživela po celo poletje. Prav tako sem bila že velikokrat v Mariboru, kjer sem spremljala tekmovanje za Zlato lisico.

Tekmovanje za Zlato lisico bi torej lahko označili tudi za vašo domačo tekmo.
Lahko bi jo, čeprav v svetovnem pokalu na njej še nisem nastopila. Sem zelo razočarana, da je slalom odpovedan. Toda tako pač je. Odločitev je bila modra. Bilo bi nespametno tvegati poškodbo na takšnem snegu. Delavci so se sicer izjemno potrudili, toda razmere pač niso dovoljevale današnje tekme.

Imate dvojno državljanstvo. Ali ste kdaj razmišljali o nastopanju za Slovenijo?
Ne vem. Ne morem reči ja, niti ne. Nastopam kot Američanka, tu imam celotno svojo ekipo, prav tako nastopam na ameriških državnih prvenstvih. Ko smučam pač tekmujem kot Američanka, v srcu pa sem vsekakor tudi Slovenka.

Torej ste ponosni na svoje slovenske korenine?
Ja, zelo. Čeprav nastopam za ZDA, sem vsaj toliko Slovenka, kot sem Američanka.

Za ameriško reprezentanco nastopate že peto leto. Kakšni so bili občutki, ko ste prvič izvedeli, da ste se uvrstili v reprezentanco?
Ja, prvič so me vpoklicali leta 2011. Tega sem bil zelo vesela, to je bil zelo velik korak v moji karieri. S tem sem tudi poplačala zaupanje trenerjem, ki so verjeli vame. Tako da sem bila resnično vesela.

Za prelomno pa bi lahko označili sezono 2013/14 …
Res je. To je bila izjemno uspešna sezona. Na mladinskem svetovnem prvenstvu sem v slalomu osvojila 6. mesto, prav tako sem v tekmovanju za NorAm (severnoameriški pokal, op. p.) bila zmagovalka skupnega  seštevka v slalomu, v skupni razvrstitvi pa sem zasedla 7. mesto. Na državnem prvenstvu sem osvojila bronasto medaljo v slalomu.

Sledila pa je s nesrečna sezona 2014/15 …
Odlični prejšnji sezoni je nato sledila pavza v moji karieri. Imela sem nesrečno dolgotrajno poškodbo hrbta, ki sem jo celila skoraj celotno lansko sezono. Sem se pa poškodbi uspešno vrnila.

S svojimi prvimi točkami v svetovnem pokalu …
Tako je. Letos sem prvič nastopila v svetovnem pokalu, prav tako pa sem v Flachau osvojila 23. mesto ter svoje prve točke. Bilo je res neverjetno. Sicer sem verjela, da bi lahko prišla med prvo trideseterico, toda ko sem prišla po prvi vožnji v cilj ter zagledala 21. mesto sem bila resnično vesela. Tako da prve točke so za mano, zdaj pa gremo naprej. Potrebno bo še veliko dela, da bodo točke postale stalnica, nekoč pa bi rada posegla tudi po stopničkah.