Preberite še ...

Mankoč bil le blizu kolajni

Brat in sestra sta se v manj kot desetih minutah okitila z dvema kolajnama. Dinko je bil zlat na 400 metrov mešano, Mirna pa srebrna na 200 metrov prsno. Takrat se je verjetno večini Hrvatov kolcalo, ker so ju pred devetimi leti tako lahko izpustili v avstrijske roke.

Pa pojdimo od začetka. Družina Jukić je do leta 1991 živela v Vukovarju, ko jo je od tam pregnala vojna. Oče Željko je spakiral kovčke in se z družino preselil v Zagreb. Vendar pa v hrvaškem glavnem mestu veliko posluha za nadarjenost dveh mladih plavalcev niso imeli, zato je oče leta 1999 s hčerko odšel na Dunaj. Leto kasneje je Mirna dobila avstrijsko državljanstvo in istega leta se jima je v glavnem mestu Avstrije pridružil še Dinko. Takrat se je tudi začela njuna pot k uspehu.

Dinko Jukić je osvojil prvo zlato na velikih tekmovanjih. © EPA

Dinko je svoj vrhunec doživel prav danes na Reki. Osemnajstletni plavalec se je namreč prvič v karieri okitil z zlatom na katerem od velikih tekmovanj: "To je bila tekma mojega življenja. Odplaval sem super, osvojil zlato in to pred domačo publiko." Nasmejana je bila tudi njegova štiri leta starejša sestra, ki se je sicer morala zadovoljiti s srebrom: "Super je bilo, ker sva eden za drugim skočila v bazen in osvojila kolajni. Fantastično je bilo plavati doma pred tako čudovito publiko."

Dinko in Mirna namreč kljub temu da tekmujeta in osvajata odličja za Avstrijo, v srcu ostajata zvesta svoji prvi domovini. "Vedno bova navijala za hrvaške plavalce in druge športnike. Na tekmovanjih smo tako ali tako vedno skupaj in bodrimo eden drugega. Tako je tudi tu. Presrečna sva, da je Sanja osvojila zlato. To je poplačalo njeno veliko razočaranje na olimpijskih igrah," je povedala letos najboljša športnica Avstrije.

Jukićeva je svoj vrhunec doživela prav na igrah v Pekingu , kjer je na 100 metrov prsno osvojila bron: "Zdaj se je navdušenje že poleglo, ampak še vedno sem presrečna, ker sem dobila olimpijsko kolajno. Ta je zame darilo od boga. Nikoli, res nikoli v življenju nisem pomislila, da mi bo kaj takega uspelo." In kakšni so njeni cilji za naprej? "Še naprej želim uživati v plavanju. Če bom zdrava in če bom pridno trenirala, bodo tudi rezultati prišli. Ne želim namreč sama sebe obremenjevati, ker je že tako ali tako veliko pritiska s strani avstrijskih medijev," pravi Mirna.

Brat in sestra sta se skupaj veselila dveh kolajn v desetih minutah. © Reuters

Ti so ji letos po teniškem obračunu v Davisovem pokalu med Hrvaško in Avstrijo očitali, da ni navijala za državo, katere barve brani. "To želim čim prej pozabiti. Ljudje bi lahko razumeli, da mi je težko, ker sem vedno med dvema ognjema. V Avstriji so nas namreč lepo sprejeli, nam ponudili dobre razmere za trening in to ji vračamo z osvojenimi kolajnami. Hrvaška pa bo vedno ostala v mojem srcu, saj sem se tu rodila, od tu je moja družina, prijatelji," je razložila plavalka, ki je na velikih tekmovanjih osvojila že dvajset kolajn.