Preberite še, kaj o vse več padcih in poškodbah meni vodja slovenske A-ekipe Urban Planinšek.
Andrej, v zadnjih dneh se veliko govori o vse več padcih in resnih poškodah v alpskem smučanju. Je položaj res tako alarmanten, kot pravijo na FIS? So proge res vse hitrejše in nevarnejše?
Ne vem, če se s tem povsem strinjam, saj se že nekaj let teži k temu, da se smuki vse bolj zapirajo in tudi hitrosti so že dosti manjše. Včasih je bila proga v Wengnu v zgornjem delu povsem naravnost. Tudi skoki so v zadnjih letih dokaj normalni. Ni problem, če je skok dolg, problem je, če z velike višine priletiš na sneg. Če je parabola nizka in je doskočišče dobro, ni težav.
Kaj so torej glavni vzroki za toliko padcev? Francozi so denimo izgubili večji del ekipe.
Za vsak primer posebej ne vem. Težava pri padcu Dalcina pa je bila ura. Start je bil ob 9.15, ko je bila še tema. Pogosto je težava v tem, da je oblačno in je vidljivost slaba. V tem primeru sonce še ni bilo dovolj visoko. Tam, kjer je padel Dalcin, je že takrat, ko je sonce, temno kot v rogu.
Andrej JermanTo je postalo gladiatorstvo moderne dobe. V vseh športih je podobno, a mi smo toliko bolj podvrženi nevarnosti.
Ja, predvsem to bo. To je postalo gladiatorstvo moderne dobe. V vseh športih je podobno, a mi smo toliko bolj podvrženi nevarnosti. Če padeš, nimaš na sebi ničesar, kar bi te varovalo, in se ti lahko takoj kaj zgodi. Težko je reči, kaj so glavni vzroki za toliko padcev, a kot sem že rekel, so proge zelo varne. Tudi preparacije snega so v zadnjih letih na tako visoki ravni kot še nikoli. Včasih je bilo vse ledeno, zelo je treslo in smučka je bila težje vodljiva. Je pa res, da če je snežna podlaga tako dobra, se pa lahko več tvega.
Alberto Tomba je dejal, da bi se morali smučarji upreti. Se strinjate?
Ne vem, če bi s tem kaj dosegli. Težko bi na eno stran dobili vse tekmovalce. Zadaj so pokrovitelji. Velike ekipe si tega zagotovo ne bi privoščile.
A očitno je treba nekaj narediti. Kaj bi predlagali vi?
Ne vem. Nimam pojma, kaj bi se še dalo narediti. Kot rečeno, je snežna podlaga dobra, skoki so dobri, hitrosti se zmanjšujejo. Kaj več se ne da narediti. Treba je vedeti, da smučanje ni balinanje, še posebej smuk, pa tudi v drugih disciplinah so hitrosti kar velike. Smučanje je rizičen šport, tako kot formula 1. Ne vem, kaj še narediti. Lahko se še upočasni smuk, a takšnega s hitrostmi 80 kilometrov na uro ne bo nihče več gledal.
Letos se je poškodovalo že 21 smučarjev. Je zato med vami tekmovalci kaj strahu? Ste bolj previdni oziroma ali sploh razmišljate o nevarnosti?
Ne. Mislim, da je šlo v večini primerov za človeško napako in ne progo. Človeški faktor bo vedno obstajal in poškodbe se bodo še dogajale.
Za vami je Beaver Creek, ki je zelo zahteven, zdaj sledi Val Gardena, še en velik izziv, Kitzbühel in Wengen sta legendarna. Katera od teh prog je najtežja oziroma najbolj nevarna?
Mi nikoli ne rečemo, da je nevarna, le težka. Pozabili ste še na Bormio, ki je tudi zelo zahteven. Wengen je težaven, ker je tako dolg. Kitzbühel je zagotovo na prvem mestu. Lani so bili tam kljub grdemu padcu Albrechta dobri pogoji. Šlo je za človeški faktor. Mogoče je bila pri McCartneyju leto prej težava, ker se je spremenil ciljni skok in smučar ni točno vedel, kam bo priletel. Lani je bilo pa tako urejeno, da je bilo povsem jasno, kje je odskok in kje doskok. Kitzbühel pač slovi kot najtežja proga na svetu, a ni strah in trepet.
Je katera proga oziroma del katere proge, kjer iz previdnosti raje malo zavrete, ali vselej smučate na limitu?
Pred Kitzbühlom oziroma pred zadnjim delom proge, to je tisti prečni smuk, imam visoko spoštovanje. Tam sem na svojem prvem srečanju s tisto progo tudi sam padel. A z rezervo se odpelje le prvi trening, na tekmi pa se ne razmišlja in se smuča na polno.
Andrej JermanRazočaranje je bilo predvsem v Lake Louisu, kjer sem obakrat ostal brez točk. Še posebej po smuku sem bil jezen, a ne sam nase, ampak na vremenske razmere.
Razočaranje je bilo predvsem v Lake Louisu, kjer sem obakrat ostal brez točk. Še posebej po smuku sem bil jezen, a ne sam nase, ampak na vremenske razmere. Takrat sem odpeljal dva dobra treninga in sem si obetal vsaj petnajsterico. Lake Louise se je pokazal v svoji luči, da je ena nepoštena tekma za tekmovalje. Na superveleslalomu pa sem bil še pod vtisom smuka. Želel sem se dokazati in sem šel preveč na silo. Na tak način pa tudi ne gre. Smuk v Beaver Creeku je bil kar soliden. Če ne bi bilo dveh napak, bi bil lahko med 15, tako pa sem bil 18.
Se vam zdi, da bo treba še kaj dodatno natrenirati?
Med tekmovalno sezono je težko kaj natrenirati. Treba je smučati čim bolj sproščeno. Če si v krču, smučka ne teče, kot bi morala. To bo pomembno še posebej v Val Gardeni, kjer je najprej 30 sekund dokaj ravninskih. Mislim, da so za zdaj moj največji problem prav ravninski deli.
Konec tedna torej sledi smuk v Val Gardeni, na prvem treningu ste bili 18. Kaj pričakujete?
Težko govorim o pričakovanjih, saj so bili zaostanki na sredinem treningu zelo majhni. Če bi bil par desetink hitrejši, bi bil okoli desetega mesta. Upam, da bo proga postala malo hitrejša in malo težja. Proga je odlično pripravljena, a če so tekme tako lahke, so razlike zelo majhne in je še težje doseči dober rezultat.
