Azijske igre, afriške igre, panameriške igre so že desetletja stalnica športnih koledarjev po svetu. Desetletja za svetovnim se prebuja tudi Evropa, ki je bila v preteklosti zadovoljna z nastopi in velikimi uspehi na olimpijskih igrah, zadnje desetletje pa zgovorno priča o tem, da se olimpijska prevlada Evrope zmanjšuje in da tudi Stara celina potrebuje svoje regijsko tekmovanje.
Prvo bo gostil Azerbajdžan, kjer se bo od sobote naprej več kot 6000 športnikov iz 50 držav merila na krstnih igrah, kjer bodo v 20 športih podelili 253 kompletov medalj. V primerjavi z letnimi olimpijskimi igrami manjka skoraj 50 kompletov medalj, a razlika med eno in drugo prireditvijo je ogromna.
Le 16 športov, ki so prisotni na igrah, je tudi v programu olimpijskih iger v Rio de Janeiru prihodnje leto. A tudi med temi sta denimo plavanje in vaterpolo zastopana z mladinsko konkurenco in le redki športi so tudi kvalifikacijski za igre. Posamezni šport na drugi strani bodo zastopani z vsemi najboljšimi, saj bo denimo med judoisti, namiznoteniškimi igralci in kolesarji konkurenca zelo ostra. Judoisti se bodo na tekmovanju borili celo za naslove evropskih prvakov. Močna bo tudi konkurenca v streljanju, boksu, rokoborbi, triatlonu, lokostrelstvu in še nekaterih disciplinah, kjer si bodo najboljši zagotovili nastop na igrah.
Na drugi strani za vrhunsko prireditev manjkata plavanje in atletika v najmočnejši zasedbi, saj gre za edina globalna športa, kjer sodelujejo vse evropske države, če se izvzame nogomet, ki seveda nima interesa nastopati na takšnem tekmovanju z najboljšimi ekipami stare celine. Priložnost bodo dobili tudi nekateri manj znani športi, pa naj bo to borilna veščina sambo, pa nogomet na mivki, ali pa košarka 3 x 3. Program in kakovost tekmovanj bosta zelo različna po posameznih športih.
Razlogov je več. Organizatorji radi poudarjajo, da je glavni razlog kratek rok za pripravo prvih iger in s tem težava pri uskladitvi koledarjev z mednarodnimi panožnimi športnimi zvezami. Združenje Evropskih olimpijskih komitejev se je šele leta 2012 odločilo za uvedbo iger, edini kandidat Baku pa je imel vsega 30 mesecev časa za pripravo. V Bakuju bodo z uspešno izvedbo projekta, v to ne dvomi nihče, bržkone še povečali možnost, da dobijo olimpijske igre, za katere so dvakrat že kandidirali, a ostali praznih rok.
V državi, ki je tarča kritik zaradi avtoritativne politike predsednika Ilhama Alkijeva in kršenja človekovih pravic, so v rekordnem času zgradili kar osnovno olimpijsko infrastrukturo z olimpijsko vasjo in olimpijsko vasjo, ki sta pač namenjena evropskim igram.
Odmev z iger bo odločal o usodi. Druge igre leta 2019 bi morala gostiti Nizozemska, ki je obljubljala trajnostni projekt. A dva dni pred odprtjem v Bakuju je tamkajšnja vlada projekt zvrnila. EOC že išče nadomestnega prireditelja, prvi odzivi velikih športnih držav s primerno infrastrukturo, kot denimo Rusija in Nemčija, pa so zaenkrat negativni. Patrick Hickey iz EOC na drugi strani pravi, da imajo v rezervi dva kandidata, s katerimi se bodo o izvedbi drugih iger začeli pogovarjati po igrah v Bakuju. Kdo bi lahko nasledil Nizozemce, na EOC skrivajo, a ve se, da so pred meseci interes za igre med drugim kazali škotski Glasgow, beloruski Minsk, Turčija s Carigradom in Mersinom, Rusija s Kazanom in Sočijem ter Poljska.
