"Opravičujem se, ker igralci danes niso veliko vedeli o Sloveniji. Pridite spet jutri, bo bolje, danes imajo prvo analizo,“ mi je v torek ob koncu druženja z reprezentanti ZDA dejal eden številnih uslužbencev službe za odnose z javnostmi ameriške izbrane vrste. Dejal sem mu, naj se kdaj oglasi na slovenski novinarski konferenci. Ta je namreč sama sebi v namen.
Američani so v torek organizirali okroglo mizo s svojimi nogometaši, kjer jih je v eni uri medijem na voljo kar 12. Vsak sedi za svojo mizo, okoli katere se zberejo novinarji in postavljajo vprašanja. Reprezentanca potrebuje pojavnost v medijih, mediji pa izjave nogometašev. Roka roko umije. Pri nas je drugače. V desetih dneh, odkar smo prispeli v JAR, so bili od prve enajsterice na tiskovki le štirje nogometaši. Novinarje tiskanih in spletnih medijev na NZS tretirajo kot drugorazredne. Naše medijske hiše so plačale tisoče evrov, da so nam na svetovnem prvenstvu na voljo za pogovor rezervisti. In njihove izjave lahko doma prebirajo navijači, ki so ekipi kot 12. igralec pomagali na SP.
20
ogledov
Ekstrema
Slovenski in ameriški nogometni PR sta dva različna svetova.
