Najmlajša tekmovalka je Alzain Tareq iz Bahrajna, ki bo nastopila v kvalifikacijah na 50 m delfin. Sama pravi: "Ne bojim se nikogar in ničesar." V to nihče ne dvomi, vseeno pa se postavlja vprašanje smiselnosti takega nastopa.
"Mislila sem, da obstaja starostna omejitev. Sama leta 1991 kljub doseženi zahtevani normi pri 13 letih nisem smela nastopiti na SP v Perthu, leto dni kasneje sem nato smela na olimpijske igre v Barceloni," je v zvezi s tem povedala nekdanja nemška zvezdnica Franziska van Almsick, ki se je medtem preselila v novinarske vrste in dodala: "Mislim, da je morda prav 14 let res nekakšna spodnja meja."
Tudi slovenski selektor Miha Potočnik je na ta podatek le zmajal z glavo, z mimiko pa potrdil, da se tu pač trenutno ne da ničesar narediti, da pa zadeva smisla nima. Bržkone se bo morala z vprašanjem spopasti Mednarodna plavalna zveza, saj plavalka po dosežkih nikakor ne odstopa od vrstnic, zato bo treba pogledati, ali je nastop v resnici sploh želja 10-letnice, ali gre za željo staršev, trenerja ali koga drugega.
Prireditelji SP so zgodbo seveda vzeli kot zanimivost Kazana. Tareqova po njihovih podatkih trenira pet dni na teden in to vsak dan dvakrat. Na SP se je uvrstila le zato, ker je v plavalno nerazviti državi v domači konkurenci pač premagala starejše tekmice. Ob tem je hči učiteljice in nekdanjega plavalca tudi dobra šolarka.
In Tareqova na SP ni sama. Mjanmar zastopa denimo 12-letni Ahnt Khaung Htut, v ženski konkurenci njegova prav toliko let stara rojakinja San Su Moe Theirt, leto dni sta starejši Ari Arun Budcharern iz Laosa in Darja Semjonova iz Turkmenistana. In včasih ti otroci na SP doživijo tudi svoje lepe trenutke. Ahnt Khaung Htut je denimo na 100 m prsno nastopal sam, saj sta tekmeca iz Gvineje in Kameruna nastop odpovedala, 12-letnika pa je nato z bučnim aplavzom med nastopom pospremila cela tribuna. Na koncu je njegov dosežek 1:16,13 zadostoval za 74. mesto med 76 uvrščenimi tekmovalci.
