Eden izmed junakov slovenskega brona na svetovnem prvenstvu v rokometu je bil tudi Primorec Borut Mačkovšek. Ta je bil impresioniran nad sprejemom, ki ga je s soigralci doživel po vrnitvi iz Francije.
"To kar so včeraj naredili slovenski navijači ... iskreno povedano me je malce prizadelo, ker smo leteli v Zagreb in ne v Ljubljano. Ampak zdaj to ni pomembno. Ko sem na letališču v Zagrebu čakal na svojo torbo in sem zaslišal 'kdor ne skače, ni Slovenc', sem vedel, da je zunaj norišnica. BIlo je res veliko, veliko ljudi. Vsem se resnično zahvaljujem. To je bilo nekaj najlepšega, kar lahko doživi športnik," je dejal Mačkovšek.
Ta je bil enako vesel sprejema v Ljubljani: "Res je mrzlo, ne čutim prstov. Ljudje dobesedno zmrzujejo. To je res nekaj ... pozabiš na denar, na karkoli, na vse. To, kar ti pričarajo ti ljudje, ko osvojiš kolajno, to je ... Zaradi tega si želiš zmagati, ker ko prideš domov, veš, da te bo pričakalo pet, deset, 15 tisoč ljudi. Zaradi tega mi igramo, zaradi tega uživamo in to kar so nam danes pričarali Ljubljančani, Primorci, Dolenjci, Štajerci ... Res se jim iz srca, srca zahvaljujem. Tako sem srečen, da se ne da opisati."
V zadnjih minutah tekme je levi zunanji igralec sicer dosegel dva zadetka in zbral ključni dve blokadi ob hrvaških strelih. "Tekmo sem odprl zelo slabo in na koncu sem zabil odločilni gol in blokiral strel ter pomislil, zdaj sem se le oddolžil. Tudi za tekmo s Francozi. Proti Hrvatom smo bili v izgubljenem položaju, tudi sam sem k temu pripomogel."
Ali je verjel v preobrat pri zaostanku osmih golov? "Če bi rekel, da sem verjel, bi se zlagal. Razmišljal sem, da se bo spet ponovila Španija in da bomo znova četrti. Nekako sem imel vsega dovolj. A ko smo se začeli gol za golom vračati, sem pomislil pi..., če ne zdaj, potem nikoli. Res ne vem, od kje smo dobili to moč,ampak v zadnjih minutah smo bili kot neka pošast in tako močni, da je bilo to neverjetno. Na koncu nam je uspela velika stvar. Prav zaradi tega, ker smo takšni kot smo, nimamo posameznikov svetovnega kova, ampak ekipa pa je res velika. Uspelo nam je in zaradi tega so ljudje danes tu."
Bo sprejem tudi v Izoli? "Ne vem. Seveda bi si ga želel. Nihče mi ni nič javil, bi se ga pa vsekakor z veseljem udeležil."
